Davek. Taksa. Dača. Obvezna dajatev, ki krije skupne izdatke javne uprave. Brez davkov ni države in zato je davščina enako gotova kot smrt – vsaj za običajne ljudi. Davki niso nova pogruntavščina, saj so jih od svojih podanikov terjali že faraoni pred petimi tisočletji. In kako pridemo do denarja za nove piramide? Z davkom na nepremičnine; z zemljiškim davkom in davkom na dohodek; z davki na promet vrednostnih papirjev in davkom na dodano vrednost; s carinami, mitninami, in trošarinami. Država ima veliko pipic za polnjenje svoje blagajne, a kam gre ves ta denar?
Republika Slovenije je leta 2020 porabila 12.564.292.497 evrov, a ker je to bilo leto pandemije in protikoronskih ukrepov, bo bolj merodajno, če si pogledamo let 2019, ko so se izdatki gibali v zdravem povprečju devetih milijard.
Leta 2019 je FURS pobral za 17,6 milijarde evrov dajatev, skupna letna poraba pa je bila 9.911.693.352 evrov. Če je leta 2020 največ denarja šlo za intervencijske programe, izobraževanje in socialno varnost, je leto prej največji kos pogače pobralo izobraževanje in šport: 1,8 milijarde evrov, kar je dobrih 18%. Šolstvo in rekreacija sta v zadnjem desetletju vedno na vrhu lestvice, če odmislimo leto 2014, ko je največ šlo za pokojnine.
Največ smo namenili šolarjem (885 milijonov €), za dijake in študente pa je skupaj šlo okrog 650 milijonov. Športniki so dobili slabih 18 milijonov, za štipendije smo namenili 90 milijonov.
12,9% davkov je država namenila socialni varnosti, kar v cekinih pomeni 1,279 milijarde evrov. Največji delež predstavljajo družinski prejemki in starševska nadomestila (641 milijonov), sledita jim socialna pomoč (441 milijonov) in socialno varstvene storitve (99 milijonov).
Za pokojnine je leta 2019 šlo 930,4 milijona evrov, kar je predstavljalo 9,4% proračuna. V zadnjih desetih letih je to bilo najmanj; največ smo za upokojence, kot rečeno, dali leta 2014, in sicer skoraj 1,6 milijarde evrov.
Na četrtem mestu je leta 2019 bila prometna infrastruktura, ki smo ji namenili dobrih 800 milijonov evrov, oziroma 8,5% proračuna. Največ so dobile železnice (345 milijonov) in cestna infrastruktura (294 milijonov), najmanj pa smo dali za zračni promet (3 milijone).
Za odplačevanje dolgov, tako tujih kot tudi domačih, smo dali skoraj toliko kot za promet in sicer 8,1% proračuna, v erar Evropske Unije pa smo nakazali dobre pol milijarde evrov (5,1%) Tudi leta 2020 smo za odplačevanje posojil namenili več kot 800 milijonov evrov, leta 2021 pa bo številka verjetno veliko večja.
Vojska je dobila toliko kot EU, največ za obrambo, kamor je šlo dobrih 400 milijonov evrov. Za varstvo pred naravnimi nesrečami smo dali malce več kot 43 milijonov. Proračun za vojsko se je v zadnjih letih lepo povečal, saj je leta 2019 dobil 164 milijonov evrov več kot štiri leta prej.
Za znanost smo dali polovico vojaškega proračuna (280 milijonov), za kulturo pa še manj, in sicer 203 milijone. Preseneča podatek, da smo za zdravstveno varstvo namenili manj kot dva odstotka proračuna, torej 187 milijonov evrov. Leta 2020 se stanje ni pretirano izboljšalo, saj smo za zdravstvo dali 195,4 milijonov evrov.
Za politični sistem je država dala 74 milijonov, od česar je 40 milijonov šlo za plače. Izredne razmere, v katerih smo se znašli lani, pa so najbolj očitne po izdatkih za intervencijske programe. Leta 2020 je bila ta kategorija na prvem mestu, leto prej pa na čisto zadnjem, saj smo dali skoraj stokrat manj denarja zanjo.
Davki za normalno obratovanje države morajo biti, vprašanje je le, čemu namenimo denar, kaj so prioritete glede na vladajočo stranko ali zunanje dejavnike, ter koliko davkov se ne obere. Leta 2009 so Slovenci utajili za skoraj 89 milijonov evrov davkov, in kdo ve, koliko denarja bi dobili, če bi obdavčili Cerkev.
