Don Draper, največji eksistencialist na TV

Serija Mad Men se je lepo prijela in osvojila ogromno ljudi, predvsem s svojo elegantno nostalgijo na šestdeseta leta, ko si bil bodisi kralj sveta in srkal viski ali pa boemsko pisal pesmi, kadil marihuano in preziral omenjene kralje. In kaj nas lahko Don Draper, skrivnostni protagonist, nauči o filozofiji? Ali bolje, kateri filozofi in ideje se pretakajo skozi Draperja na naše zaslone?

Don Draper je eksistencialist. Pod drago obleko in popolno pričesko se skriva trpeči človek. Ne zato, ker bi mu manjkala ljubezen ali denar ali seks. Prav nasprotno, od zunaj izgleda, da ima gospod Oglaševalec vse, kar mu srce poželi. A čemu popoln svet udobja in užitka, če pa svet nima smisla? Ali kot se sam izrazi, vesolje je brezbrižno in hladno, brez vrednosti:

“Rojen si osamljen in umreš osamljen, svet pa nate vrže le kup pravil, da bi pozabil na kruto dejstvo. A jaz nikoli ne pozabim. Živim, kot da jutri ne pride, ker res ne pride.”

Zato je na njem, da najde bistvo in smisel življenja. In njegova pot samospoznavanja je polna alkohola, seksa in knjig. V prvi sezoni mora prebrati knjigo Exodus, avtorja Leona Urisa, ki govori o ustanovitvi izraelske države. Tako kot protagonisti v romanu tudi Draper ne dovoli, da bi ga težka preteklost ovirala pri ponovnem izumljanju samega sebe in ustvarjanju lastne usode. Če ni obljubljene dežele, jo ustvari. Izmisli si jo.

Kasneje v seriji ga to iskanje smisla pripelje v Kalifornijo, ki jo vzljubi, tako kot vsak eksistencialist, ki da kaj nase. “Vse je novo in čisto, ljudje so polni upanja,” za razliko od tistih v rodnem New Yorku. Los Angeles je mesto brez preteklosti, popolno za človeka, ki skuša lastno preteklosti skriti. Draperjeva obljubljena dežela je torej Mesto angelov, ki je kraj upanja, medtem ko je Novi Amsterdam mesto razkrajanja. Razmišlja, da bi zapustil družino, službo in življenje na severovzhodu, se preselil na Zahod in užival preostanek svojih dni na soncu. A Draper je preveč duhovno razvit in se upre skušnjavi hedonističnega življenja in bega pred odgovornostjo.

A to, da Draper ne pozna bistva, da ne vidi smisla, ne pomeni, da je nepristen in nemoralen plehek trgovec z lažmi. Filozofa Sartre in Kierkegaard bi vas grdo pogledala.

“Človek, ki je fizično bitje, je vedno obrnjen navzven, vedno misleč, da je sreča nekje zunaj, a prej ali slej se ozre vase in odkrije, da je vir sreče v njem.” – Soren Kierkegaard

Gledano skozi oči eksistencialista, dokler Don Draper počne stvari svobodno in sprejme odgovornost in posledice, je pristen in moralen. Vprašajmo se: naj Don spi s privlačno žensko? Malce kočljivo vprašanje, saj se zares ne sprašujemo o tem ali bo spal z njo ali ne. Vprašanje je, če to stori po svoji volji in če sprejme posledice. Draper kot eksistencialist ne bo rekel “Ne bom spal z njo, ker sem poročen.” Poročne zaobljube tu ne igrajo vloge. Pomembno je to, če jih bo upošteval ali ne. In Draper jih ne, zaradi česar je najbolj poreden eksistencialist moderne televizije.