V našem Osončju je osem znanih planetov, a le Mars je potencialno primeren za kolonizacijo človeške vrste. S svojim površjem je veliko bolj prijazen kot prejšnja kandidatka, Luna, saj omogoča spreminjanje ekosistema. Ljudje nekako nameravamo sanirati Mars, da bo primeren za življenje.
Kako pridemo tja?
Pot do Marsa zahteva poleg tiste na Venero najmanj energije. S pomočjo Hohmannove transferne orbite (tisti trik, ko izstrelite raketo tako, da pride v orbito drugega nebesnega telesa, ta pa mu da nov zagon) zahteva potovanje do Rdečega planeta devet mesecev. Če znanosti uspe predelati ta trik, bo pot trajala celo manj: nekje do pol leta. Kaj manj bi bilo s trenutno stopnjo tehnologije nemogoče, saj bi potrebovali močnejše rakete. Na primer magnetoplazmične ali jedrske motorje. Slednji bi skrajšal potovanje na dva tedna.
Ali je Mars naseljiv?
Mars je še najbolj primeren planet za kolonizacijo od vseh planetov in lun v našem Osončju. Merkur ima prevelike temperaturne razlike, Venera je prevroča, zunanji planeti so ledeno hladni. Poleg tega zaradi robotov na Marsu že vemo, kako je na planetu. Najvišje, kar je šel človek z balonom je bilo slabih 35 kilometrov visoko in tamkajšnji tlak je podoben tistemu na Marsu. Najnižje temperature na Zemlji so podobne tistim na Marsu.
Preurejanje Marsa in prihodnost človeštva
V teoriji so že ugotovili, da bi lahko Mars preuredili tako, da bi s časom postal človeku prijazen planet. Preurejanje planeta, oziroma “terra-forming” ni ravno mačji kašelj, a Pentagonova agencija za napredne raziskave obrambne narave DARPA že dela na tem. Poleti 2015 so oznanili, da načrtujejo gensko spremenjene organizme, ki bi površino Marsa sčasoma spremenili v človeku prijazno okolje.
“Prvič v zgodovini človeštva imamo potrebno tehnologijo, da spremenimo ne le neprijazna področja na Zemlji, ampak gremo tudi v vesolje, kjer ne bomo le obiskovalci, temveč prebivalci.”
-Alicia Jackson, podpredsednica Darpe (vir)
Ta tehnologija se najprej ukvarja z analizo organizmov (na Zemlji jih je okrog 30 milijard), z novimi podatki in natančnimi profili organizmov pa bodo znanstveniki lahko izbrali in predelali najbolj primerne. V teoriji bi lahko ustvarili organizme, ki bi iz Marsove atmosfere potegnili ogljikov dioksid in ustvarjali dušik in kisik. Na Marsu je ogljikovega dioksida namreč 96 odstotkov, kisika pa le 0,15%. Za lažje bivanje na Marsu bi slednjega potrebovali malce več.
Ker se število prebivalcev na našem planetu veča, znanstveniki razmišljajo o sci-fi prihodnosti, ko bo “višek” prebivalstva živel pod vodo, v bližnji orbiti Zemlje ali na drugih, preurejenih planetih. Po še kako potrebne surovine bomo pošiljali revne rudarje na tuje planete ali asteroide, kjer te surovine imajo.
Če se zazremo v zelo daljno prihodnost (recimo stotine milijonov let), bo Sonce postalo prevroče za naš planet, zato se bo morala človeška vrsta (ako bo še obstojala) preseliti globlje v vesolje, dlje od morilsko vročih zadnjih dneh Sonca.
Predelan Mars bi v bistvu lahko bila vmesna postaja človeške ekspanzije, saj bi dodal le nekaj tisočletij za nadaljnji razvoj vesoljskega raziskovanja.
