Kaj je ebola?

Večina ljudi ebolo pozna predvsem iz hollywoodskih filmov, kjer okuženi ljudje krvavijo iz vseh telesnih odprtin, ameriška mesta pa so v popolnem kaosu, dokler jih tik pred vojaškim posredovanjem ne reši Steven Seagal.

Ebola je čisto nekaj drugega. Smrtnost je 50%, tisti, ki pa jo prebolijo, se lahko vrnejo v običajno življenje po nekaj mesecih izgubljanja las, sprememb v čutilih, šibkosti in utrujenosti, glavobolov in vnetja oči ali ledvic. Ljudje zaradi ebole tudi krvavijo, a nikoli tako epsko kot v filmih in tik pred smrtjo. Ebola je bolj podobna izredno hudi gripi, saj bolnike vse boli, pogosto bruhajo in trpijo za drisko. Vse to se lahko zgodi v dveh dneh ali treh tednih po okužbi. Obstaja pet vrst ebole, od katerih štiri povzročajo bolezen pri ljudeh.

Bolezen, ki je izbruhnila marca 2014 v Gvineji, je ebola vrste Zaire, ki so jo prvič odkrili leta 1976. Od takrat so zabeležili 20 izbruhov ebole, v katerih je skupno umrlo 1.548 ljudi. Izbruhi so se zgodili v odmaknjenih delih Afrike, zato se bolezen ni mogla razširiti dlje. Letos pa se je bolezen prvič v zgodovini razširila v pet afriških držav (kot tudi v ZDA in Španijo), okuženih pa je že več kot 7.500 ljudi, bolezni pa je podleglo skoraj 3.500 bolnikov.

Kako ljudje zbolijo?

Kot rečeno, ebola se ne širi tako kot v hollywoodskih filmih. Večinoma se prenaša s stikom s telesnimi tekočinami (izbljuvki, sperma, znoj in kri), kar pomeni, da mora ena izmed bolnikovih tekočin priti v vaše telo (preko rane, ust, nosa ali oči). Ebola lahko na površinah preživi več ur, v krvi izven telesa pa do nekaj dni. Na srečo se virus ne prenaša po zraku in strokovnjaki pravijo, da ni mogoče, da bi katera izmed mutacij bila tega sposobna v prihodnosti. Ko so strokovnjaka za prenosljive bolezni, Anthonyja Faucija, v ameriškem senatu zaslišali o tem, je dejal, da virusi zelo redko skozi mutacije spremenijo svoj način prenašanja. (vir)

Ebola se tudi ne širi hitro, saj svoj “podmladek” ustvari šele v dveh tednih. V tem času imajo pristojni dovolj časa, da bolne oskrbijo. Ebola je grozljiva predvsem zato, ker na trgu še ni zdravila zanjo. Na srečo pa imajo tisti, ki pristanejo v dobro opremljeni bolnišnici, več možnosti za preživetje. Težava je le v tem, da ebola ponavadi izbruhne v revnih afriških državah, kjer je zdravstvo praviloma na psu.

Zakaj se ebola tokrat tako hitro širi?

Doslej je bila torej ebola stvar odmaknjenih afriških vasic, zdravstvene organizacije pa se z morebitno pandemijo niso ukvarjale. Virus se v zadnjih nekaj letih biološko ni spremenil, se je pa od zadnjega izbruha spremenil način, kako potuje od človeka do človeka. Trenutna verzija virusa se je prvič pojavila konec leta 2013, ko je v Gvineji umrl dveletni otrok. (vir) Težava s tem predelom Gvineje je v tem, da je meja med njim, Sierro Leone in Liberijo sila prepustna, preko nje pa ljudje dnevno potujejo po vsakdanjih opravkih.

Ko so izbruh ebole odkrili, je virus bil že v treh državah. Julija pa se je še bolj razširil. Liberijski potnik ga je z letalom prenesel v Nigerijo, zaradi česar se je okužilo 20 ljudi, osem pa jih je umrlo. Kmalu za tem se je virus pojavil še v Senegalu, konec septembra pa so iz ZDA poročali o svojem prvem primeru okužbe. 7. oktobra so o prvem primeru v Evropi poročali iz Španije, kjer so v bolnišnico sprejeli okuženo medicinsko sestro. Poleg vsega pa se je v Demokratični republiki Kongo pojavil nepovezan primer virusa, kar pomeni, da je v enem letu ebola prizadela sedem držav.

Ebolo ponavadi zajezijo z ugotavljanjem, kje se je bolnik okužil, dokler ne pridejo do “pacienta nič”. Ko so vse bolnike spravili v karanteno, je bila bolezen pod nadzorom. A ko gre za takšno razširjenost, ta metoda ni pretirano uspešna. Preden so Gvineja, Sierra Leone in Liberija ugotovile, da imajo opravka z izbruhom ebole, je virus imel tri mesece časa, da je opravil svoje dolžnosti. Poleg tega se mednarodna skupnost ni premaknila, dokler niso začeli zbolevati zahodnjaški zdravniki in misijonarji. Sredi septembra je v Sierri Leone umrla četrta zdravnica, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zavrnila pozive za financiranje njene evakuacije. In to v času, ko je vsak zdravnik v prizadeti državi vreden več kot gora zlata. (vir)

Eden od razlogov za hitro širjenje je tudi revščina. Kot že rečeno, imajo vse tri države, ki so epicenter bolezni, zelo slab zdravstveni sistem in premalo denarja, kar pomeni, da same bolezni ne bodo mogle ustaviti. V večini zahodnega dela Afrike, se za zdravstvo nameni manj kot 100 dolarjev na osebo (Slovenija, na primer, nameni skoraj 2.500 dolarjev na prebivalca, zaradi česar smo v vrhu svetovne lestvice). Še več, v Gvineji, Sierri Leone in Liberiji imajo grozljivo visoko smrtnost mater in novorojenčkov, kar je pokazatelj o slabem stanju zdravstva. (vir)

V nekaterih bolnišnicah nimajo niti rokavic ali čistih igel, osebja pa je premalo, da bi lahko skrbelo za vse bolnike. Poleg tega je nepismenost v tem delu Afrike grozljivo nizka, zato informacije in opozorila o izbruhu ne dosežejo želenega učinka. Neizobraženost prebivalstva botruje tudi nevarnim mitom, ki krožijo med ljudmi. Mnogi verjamejo, da ebolo prežene vroča voda in sol (vir), drugi najbolj zaupajo vračem in zdravilcem (vir), tretji pa zdravilo vidijo v vroči čokoladi, kavi ali čebuli. V Liberiji je težava nezaupanje v vlado, zaradi katerega prebivalci verjamejo, da je ebola le še ena izmed mnogih prevar in da hoče vlada preprodajati njihovo kri; ali pa da razkužila ebolo pravzaprav povzročajo.

Kaj sledi?

Letos je bilo z ebolo okuženih več ljudi kot v vseh dvajsetih izbruhih v zadnjih 38 letih skupaj. Kako huda lahko postane epidemija? O tem kroži veliko špekulacij. WHO ocenjuje, da bo v novembru 2014 okuženih vsaj 20 tisoč ljudi (vir), HealthMap pa se je ustavil na številki 14.000, če se situacija ne izboljša. (vir) Po drugi strani je ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) v svojem najhujšem scenariju ocenil, da bo do januarja zbolelo skoraj 1,5 milijona ljudi. (vir) A pozor, govorimo o najhujšem scenariju, ki ga CDC mora upoštevati. Ni pa nujno, da se bo to res zgodilo. O medijskem napihovanju prisluhnite spodnji oddaji On the Media.

A v vsakem primeru bo število okuženih in žrtev raslo, če se hitro nekaj ne ukrene. V devetih mesecih obstoja bolezni lahko govorimo o eksponentni rasti, epidemijo pa lahko označimo za eno najhujših v zadnjem stoletju.

Se bo ebola širila izven Zahodne Afrike? Kot rečeno, trenutno sta znana le dva primera izven prizadetega območja: eden v ZDA in drugi v Španiji. Mnoge zato skrbi, da se bo epidemija spremenila v globalno pandemijo. Najpogostejši način prevažanja, ki je “kriv” za širjenje bolezni, je letalstvo. Medtem ko je najbolj ogrožena Afrika, se bolezen nezadržno širi tudi na druge celine, saj okuženi ljudje z območja potujejo nazaj domov in s seboj prinesejo virus.

Ebola ne bo nujno glavni vzrok smrti

Svetovna banka je opozorila, da bo izbruh ebole hudo vplival na gospodarstvo prizadetih držav. (vir) Obrti in trgovine se zapirajo, otroci ne hodijo v šolo. Poleg tega je ogrožena tudi oskrba s hrano. V Liberiji je umrlo skoraj 170 kmetov in njihovih sorodnikov, rodovitna polja Lofe, srca agrikulture v državi, pa so neobdelana. Direktor WHO opozarja, da bo glavni vzrok smrti ponekod lakota in ne ebola. (vir) Ker je zdravstvo še bolj na psu, bodo ljudje umirali tudi zaradi drugih bolezni, kot je na primer malarija, dodaja predsednik Zdravnikov brez meja, dr. Joanne Liu. (vir) Raziskovalci so v reviji New England Journal of Medicine zapisali, da bodo mnogi ljudje na območju (poleg malarije) umirali zaradi tuberkuloze, virusa HIV, pljučnih bolezni, sladkorne bolezni, raka in srčno-žilnih bolezni. (vir)

Težava je tudi pomanjkanje zdravnikov, saj je trenutno razmerje na terenu en zdravnik na 6.000 bolnikov. Poleg tega ogromno bolnikov zaradi bolezni umre, kar pomeni še manj pomoči obolelim. Doslej je umrlo več kot 200 zdravstvenih delavcev, poroča WHO. Za primerjavo, med drugim največjim izbruhom (1976) jih je umrlo enajst. Zdravniki namreč nimajo dostopa do potrebnih zdravil in zaščitne opreme (spomnimo se, ebola se širi prek stika s telesnimi tekočinami). Če pa oprema je na voljo, jo uporabijo le v najbolj nujnih primerih. Pogosto se zgodi, da zdravnik niti ne ve, da ima njegov pacient ebolo, zato z njim tudi ne ravna temu primerno. Trenutno na terenu ni dovolj zdravnikov, saj nihče ni bil pripravljen na izbruh takih razsežnosti. WHO ocenjuje, da potrebuje vsaj 20-krat več ljudi, ameriški predsednik Obama pa je obljubil, da bodo ameriški strokovnjaki na območju izurili vsaj 500 zdravniških delavcev na teden. Dokler teh ljudi ne bo na terenu, se stanje ne bo izboljšalo.

Je zaradi ebole ogrožena tudi Slovenija?

Časopis Dnevnik je o tem povprašal epidemiologinjo Tatjano Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta je pomirila, da je strah pred epidemijo v Sloveniji odveč. Kljub temu, da se bodo primeri izven kritičnega območja gotovo pojavljali, je prepričana, da pandemija ni verjetna, kot je to mogoče za gripo. Opozarja pa ljudi, ki nameravajo potovati na zahod Afrike, naj so previdni, čeprav tudi v tem primeru večje nevarnosti ni, saj je za prenos bolezni potreben res tesen stik z bolnikom. (vir) Na UKC so sredi avgusta za vsak primer pripravili ukrepe za sprejem morebitnega bolnika z ebolo, zdravniki pa so kljub redkosti bolezni že seznanjeni z boleznijo in protokolom. (vir) Povrh pa vodja laboratorija Inštituta za mikrobiologijo Tatjana Avšič Županc dodaja, da so se diagnostiki dodatno šolali in da so laboratoriji pripravljeni. (vir)