Kaj je “globoka država”?

Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto.

Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so Američani lahko videli potem, ko je na oblast prišel Donald Trump. V tednih po inavguraciji je raba skočila za 350 %.

V Ameriki “globoko državo” definirajo kot vlado iz ozadja, ki jo delno sestavljajo vladni elementi, delno pa ljudje iz visokih položajev v financah in gospodarstvu. Ta skupina naj bi vlekla niti v državi brez soglasja volilcev in mimo formalne politike.

Stoletni koncept

Izraz “globoka država” prihaja iz Turčije in sicer iz leta 1923, ko je Mustafa Kemal Atatürk ustanovil tajno mrežo s tem imenom. Ta skupina je obstoječo garnituro ohranjala na oblasti tako, da je tiho pobijala “proti-državne elemente”, predvsem novinarje, komuniste, Kurde, in druge nasprotnike.

O globoki državi se je v Turčiji spet govorilo v devetdesetih. Tokrat to ni bila tajna mreža, ki bi odgovarjala samo predsedniku, ampak naj bi šlo za skupino vplivnežev s proti-demokratičnimi težnjami, ki prihajajo z vseh vetrov: obveščevalne službe (tuje in domače), turška vojska, varnostne službe, sodstvo, in celo mafija.

Zanimivo je, da so v Turčiji v globoko državo verjeli na vseh bregovih, ne samo na desnici. Levičarji so globoko državo obtoževali, da je ultra-nacionalistična in da deluje proti delavskemu razredu; islamisti so trdili, da je to sekularna klika, ki hoče spodkopati vpliv klerikalcev; Kurdi so govorili, da gre za proti-kurdske entitete; liberalni demokrati pa so s tem izrazom označevali skrivne osebe, ki so delovale proti liberalnim vrednotam demokracije. Bivši turški predsednik Demirel je rekel, da je to elita, ki večinoma prihaja iz vrst turške vojske, ki vse od padca Otomanskega imperija meni, da je država na robu propada. Erdogan, trenutni turški predsednik, je leta 2012 izjavil naslednje:

“Vsaka država ima svojo globoko državo; je kot virus; pojavi se takrat, ko so pravi pogoji. Tem strukturam se vztrajno upiramo, a ne moremo trditi, da smo se jih popolnoma znebili. Kot politik ne verjamem, da je kateri koli državi na svetu to povsem uspelo.”

Leto kasneje se je o globoki državi govorilo v Egiptu, ko so s prestola vrgli predsednika Mohameda Morsija. Ko je med letoma 2009 in 2011 v Veliki Britaniji potekala preiskava o vstopu v vojno v Iraku, je angleški diplomat Carne Ross, govoril o britanski verziji globoke države, ki v obliki vladne birokracije pod preprogo pometa svoje napake tako, da preiskovalcem ne dovoli do dokumentov. Globoka država je lahko tudi na oblasti, kot na primer v Južni Afriki, kjer naj bi nedavno odstavljeni predsednik Jacob Zuma ustvaril “mafijsko državo v senci”. S pomočjo te naj bi se izogibal davkom, nezakonito služil denar, zlorabljal državno obveščevalno službo, in tako naprej.

O neki obliki globoke države je govoril tudi nekdanji ameriški predsednik Eisenhower, ko je leta 1961 v svojem poslovilnem govoru opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja vojaško-industrijski kompleks. Tudi predsednik Obama je spodletele obljube, ki jih je dal v povezavi z vojno v Afganistanu, pripisal “dvojni vladi”, oziroma mreži obrambnih in državno-varnostnih služb. Tudi ne-zaprtje Guantanama je obesil na globoko državo.

Globoka država v 21. stoletju

V Trumpovi Ameriki je “deep state” eden glavnih konceptov teorij o zarotah, ki naj bi jih kovali v senci proti predsedniku, in ena od glavnih točk ameriške skrajne desnice, ki si reče “alt-right”. Za Trumpa in njegove podpornike je “globoka država” kriva za pobegle informacije, ki so povezane s Trumpovo administracijo; globoka država naj bi pod seboj imela tudi ministrstvo za pravosodje; nekateri menijo, da je sam Obama tisti, ki vodi vso to skrivno mašinerijo; v zadnjih tednih pa republikanska Fox News globoko državo obtožuje, da plačuje ljudi, da blatijo predsednika Trumpa.

V skoraj vsaki teoriji zarote v ZDA je globoka država kot glavni krivec zamenjala Iluminate. Kennedyja naj bi ubila globoka država, teroristični napad leta 2001 naj bi načrtovala globoka država, prav tako naj bi globoka država v Hollywoodu posnela lažni pristanek na Luni. Glavna naloga globoke države naj bi bilo ohranjanje statusa quo in ščitenje interesov “pravega establišmenta”, torej večnih političnih in gospodarskih elit v Washingtonu. In če verjamemo Trumpovemu sinu Ericu, je del globoke države celo Ellen Degeneres.

Globoka država v Sloveniji

Po desetletju zimskega spanja in že omenjene udbomafije in stricev iz ozadja, pa se “globoka država” vrača tudi v Slovenijo. Potem, ko je predsednik SDS, Janez Janša, poslovenil ameriško anti-semitsko in pro-fašistično krilatico iz leta 1940 “America First”, ki jo zelo rad uporablja tudi Trump, je v svojem govoru na obletnici ustanovitve SDS, večkrat ponovil frazo “globoka država”.

Pri nas “globoka država” seveda ni mreža vplivnih poslovnežev, izdelovalcev orožja, in obveščevalnih agencij. Ko Janez Janša govori o globoki državi, še vedno govori o “silah kontinuitete”, ki vlečejo niti iz določenega dela Ljubljane. Sporočilo je pred temi volitvami isto: za vse težave in za vse poraze, ki jih je doživela slovenska desnica, je kriv nasprotni pol, ki mu po novem rečemo globoka država. Mogoče zato, ker se je ta izraz lepo prijel v Ameriki, in ker je izraz “udbomafija” postal ponarodela parodija.

Kot rečeno na začetku, Janša ni te fraze uporabil prvič. A v zadnjem letu lahko vidimo, da se je (verjetno zaradi rabe v ZDA) lepo prijela tudi v medijih in med ljudmi: Boštjan M. Zupančič je v intervjuju na RTV Možini koncept razložil. Vodilni strankarski časopis Demokracija je na Prešernov dan “razkril”, da globoko državo ščitijo celo v Strasbourgu. Pred predsedniškimi volitvami je Angelca Likovič v zadnji alineji svojega programa z drugimi besedami obljubila, da državi ne bo vladala globoka država. Požarjev VV Faktor je decembra 2017 namigoval, da za umorom Milka Noviča stoji narkokartel in globoka država. Bojan Dobovšek v programu svoje stranke Dobra država govori o vladi, ki je tako pogumna, da se lahko upre pritiskom globoke države. Tudi teolog Ivan Štuhec rad govori o tej obliki vladanja. Če izraz poiščemo na Twitterju, nam je jasno, da se je prijel tudi med navadnimi državljani.

Zanimivo je videti, kako v političnem jeziku, tako kot v modi, obstajajo trendi, ki se vračajo. Slovenska desnica je v Ameriki videla, katere fraze in koncepti delujejo, zato jih vračajo v svoj besednjak. Izposodili so si na primer alt-desnico, antifa, libtarde, in beli genocid. Tudi prestitutk si ni izmislil prvak desnice, ampak Gerald Celente.

V mesecih pred volitvami bo zanimivo spremljati obe strani slovenske politike, kako se poslužuje izrazov, fraz in konceptov, ki so se prijeli v tujini, predvsem pa bomo morali biti pozorni na najljubše predvolilno orožje: lažne novice.