Ko se zgodi nekaj grozljivega in nenadnega, mediji skočijo na najvišjo prestavo in iz ure v uro poskušajo sporočiti nekaj novega. Prvi odzivi so vedno napihnjeni in netočni, novinarji pa se oklepajo vsake informacije, ki jo dobijo, četudi je nepreverjena. Še večja težava nastopi, ko govorimo o novičarskih kanalih, ki poročila vrtijo neprestano. Ker je nekako treba zapolniti čas, objavijo vsako malenkost o dogodku in če gre urednikom za nohte zaradi gledanosti, postane dogodek glavna tema programa več tednov, voditelji pa brez kritike v eter spustijo največje traparije.
Teroristi? Alkajda? Je bilo več bomb? Polovica naštetih možnosti je mogoča, a kako naj potrošniki novic vemo, kaj je res in kaj ne?
Portal On The Media je izdelal uporaben vodič, ki nam v devetih korakih svetuje, kako sprejemati zmedene novice z vseh strani.
Takoj po dogodku bo objavljenih ogromno napačnih novic
Ob hudi nesreči ali drugih velikih dogodkih nihče ne ve, kaj se je zgodilo, kdo je kriv, koliko je žrtev in kakšna je škoda. Zato je noro pričakovati od medijev, da bodo podajali točne informacije. Zgodba se običajno razčisti v nekaj dneh.
Ne zaupajte anonimnim virom
Mediji pogosto citirajo “vire”, kar se ne dogaja le ob večjih dogodkih. Ko mediji citirajo “vire iz policije”, to lahko pomeni vse od komandirja pa do prometnika, ki je bil slučajno v bližini. Vse informacije vzemite z rezervo.
Ne zaupajte zgodbam, ki citirajo druge medije
Pogosto novičarji prekopirajo novice od drugih, brez kritičnosti in preverjanja. Najpogosteje so njihov vir tiskovne agencije, s katerih tako ali tako kopirajo ogromno novic. Najboljši del pri tem je neodgovornost za napake, saj lahko vedno obtožijo njihov vir.
Bodite pozorni na jezik, ki ga mediji uporabljajo
Jezik, ki ga novičarji uporabljajo, nam hitro izda zanesljivost novic.
- “Prejemamo poročila” pomeni, da viri nekaj trdijo, a informacij ni nihče potrdil.
- “Iščemo potrdila” pomeni, da je poročevalec prepričan o dogodku, a še vedno brez potrditve
- “Lahko potrdimo” pomeni, da so vest dobili od različnih virov, zato jo podajajo kot dejstvo
- “Izvedeli smo” pomeni, da ima medij ekskluzivno novico. Ali pa gre za novico, ki je nihče drug ni hotel objaviti zaradi premalo dokazov.
Spremljajte poročevalce, ki so blizu dogodka
Vam o novici poročajo iz studia v prestolnici in zgolj berejo vesti tiskovne agencije? Najbolje je, da počakate na poročevalca, ki je bodisi dogodek videl na lastne oči ali pa poroča na licu mesta.
Primerjajte več virov
Vsakomur je jasno, da je treba novico preveriti z vsakega zornega kota, preden ustvarimo mnenje. Enako velja za izredne novice, kjer moramo preveriti različne vire in iz tega sklepamo, kaj bi se lahko zares dogajalo.
Pazite se lažnih novic in fotomontaž
Na spletu ždi ogromno ljudi, ki v eter spuščajo dezinformacije in lažne novice. Bodisi gre za ljudi s čudnim smislom za humor ali pa za propagandni stroj, ki hoče zmesti javnost. Lani je po spletu zaokrožila fotografija sirskega dečka, ki naj bi spal med grobovi svojih staršev. Kmalu se je izkazalo, da gre za ponaredek. (vir) Ne verjemite torej vsemu, kar vidite.
Ne širite novic impulzivno
Širjenje dezinformacij je lahko tudi naša krivda. Deljenje novic na družbenih omrežjih brez kančka kritičnosti in preverjanja virov resničnemu poročanju ne pomaga dosti.
