/

Zakaj so kripto valute le še ena potegavščina (za vas)?

Bilo je verjetno enkrat leta 2015 ali 2016, ko mi je znanec predstavil Bitcoin in mi pred lično nadzorno ploščo z utripajočimi grafi razložil, da je to edinstvena priložnost za hiter zaslužek in pravzaprav prihodnost denarja. Poleg tega, da lahko z majhnim vložkom z nekaj sreče čez nekaj časa pobereš lep zaslužek (za kar so dokaz mnogi kripto milijonarji, ki gradijo hotele in dopustujejo na jahtah z modeli), kripto valute obljubljajo bolj pravično prihodnost, kjer ljudje ne bodo več sužnji bankirjev in stricev iz ozadja.

Že takrat mi je, neukemu in, iskreno, nezainteresiranemu dvomljivcu vse skupaj zvenelo kot borza z drugim imenom, oziroma čista loterija. Seveda sem bil “boomer” in tehnofob, ki se raje udinja Rockefellerjem in JP Morganom tega sveta.

Nato sem se spomnil na možakarja, ki je slišal na ime Carlo Pietro Giovanni Guglielmo Tebaldo Ponzi.

Mož, ki je dal ime prevari

Carlo Ponzi se je rodil v nekoč premožni družini, ki je obubožala in ko je na univerzi med kavarnami in lokali zapravil zadnje lire, se je preselil v Ameriko. Ko se je izkrcal v Bostonu, je imel poltretji dolar v žepu, saj je ostalo zaigral na ladji. Čez nekaj let je zaradi ponarejanja pristal v zaporu, kjer je spoznal Charlesa Morsea, bogatega poslovneža z Wall Streeta, ki je opeharil pol New Yorka. Ponzi se je zaljubil vanj in v njegovo iznajdljivost.

Nato se mu je posvetilo: Vsi bi radi bili bogati, a nihče ne bi zares delal.

Nadel si je lepo suknjo in začel iskati naivneže. Vsem je govoril, da ima odličen načrt, kako hitro zaslužiti, in ta načrt seveda vključuje vse investitorje. V tujini je kupoval poštne kupone, ki se jih je dalo zamenjati za znamke. Kupoval jih je seveda po lokalnih cenah, ki so bile nižje kot vsote, za katere je kupone nato prodajal v ZDA. V Italiji, kjer je bila zaradi prve svetovne vojne huda inflacija, jih je tako kupil za nekaj centov, v Ameriki pa jih je prodal tudi za štirikrat več.

Vlagateljem je ponujal 50-odstotni zaslužek v 45 dneh, oziroma 100-odstotnega v mesecu in pol. V prvem mesecu leta 1920 je dobil 18 vlagateljev, ki so v njegovo podjetje vložili 1.800 dolarjev (nekaj čez dvajset današnjih tisočakov). Že naslednji mesec jim je nakazal dobiček, ki pa je prišel od kasnejših vlagateljev. V pol leta je od vlagateljev zbral 32 milijonov današnjih dolarjev, sredi poletja pa je zaslužil skoraj milijon na dan.

Vsi zgodnji vlagatelji so lepo služili z njim in glas se je širil. Ljudje so zastavljali hiše in v Ponzija vlagali vse svoje prihranke, ker so hoteli na enak način hitro zaslužiti. Velika večina ni videla profita, a je vseeno vlagala še več denarja. Ponzi je živel razkošno, a niti se ni končalo poletje, ko je zaradi medijskega pritiska vse padlo v vodo. Večina vlagateljev je obubožala, celotna škoda pa je bila skoraj 200 milijonov današnjih dolarjev. (Primerjajte podobno shemo Bernarda Madoffa, ki je investorje stal 18 milijard.)

Zakaj govorim o Italijanu, ki je pred stotimi leti opeharil kup naivnežev? Ker gre za isto idejo: “Če vložite dovolj zgodaj, lahko postanete resnično bogati.” Vsakdo lahko sodeluje v tej čudoviti igri in lahko vložite toliko, kolikor hočete. Če vložite več, boste seveda več vložili. Povejte prijateljem!

Bit-Ponzi

Kako bi kripto valute razložili svojemu dedu? Kripto valuta je decentraliziran elektronski denar, ki ne obstaja v fizični obliki. Namesto finančnih organizacij jih ustvarjajo in spremljajo mreže računalnikov s pomočjo zapletene matematike. Oziroma, če hočemo razjeziti pristaše: kripto valute so denar iz video igric, s katerim lahko kupimo heroin.

Ob tem je treba omeniti, da je njihovo število omejeno: Bitcoin, na primer, je omejen na 21 milijonov enot, doslej pa so jih “izkopali” več kot 19 milijonov. Rudarjenje kripto valut poteka tako, da ogromni računalniški sistemi izvajajo zapletene izračune in ob tem porabijo nore količine energije. Največ teh digitalnih rudnikov je v Sibiriji, Severni Koreji in Kitajski, kjer je elektrika poceni. Omenjeno rudarjenje letno porabi 91 teravatnih ur elektrike, kar je več kot je porabijo Finci. Ob tem pridela do 23 milijonov ton ogljikovega dioksida, ki ga v trenutni situaciji v zraku res ne potrebujemo. To je skoraj dvakrat več kot Slovenija, mimogrede.

In kljub temu, da se govori o valuti, se Bitcoin in ostale za dejansko kupovanje stvari uporablja bolj malo. Večinoma gre za špekuliranje, hazard, loterijo. Še najraje kripto valute izven špekuliranja uporabljajo kriminalne združbe, saj se z njimi z lahkoto pere denar, brez sledljivosti izsiljuje, ter preprodaja prepovedane substance preko spleta.

In ker se stvar, ki nam je obljubljala utopično prihodnost, večinoma uporablja za gambling, je manj verjetnosti, da jo bo svet resno vzel kot legitimno plačilno sredstvo. Valuta mora biti stabilna, kar pa težko rečemo za kripto valute. Res zaupate valuti, ki se ji lahko v dnevu vrednost spremeni za 10 odstotkov? Res hočete, da na vrednost vašega tekočega računa vpliva (ne)premišljen tvit Elona Muska? Da ne omenjamo situacije, v kateri lahko izgubite svoj vložek, ker je lastnik kripto denarnice in edini, ki je poznal geslo, umrl.

Ampak, bodo rekli pristaši, kriptovalute so brezplačne in instantne! Ne povsem: ponavadi traja vsaj eno uro, da je transakcija potrjena, sistem pa lahko opravi pet transakcij na sekundo. MasterCard jih opravi skoraj 40 tisoč v isti sekundi. Verjetno ste jezni na provizije, ki jih banka vzame vsakič, ko plačate položnico ali prenakažete denar. Zoprno, se strinjam, a če nekomu prenakažete 100 evrov v kriptovalutah, vas bo to stalo okrog šest evrov.

Aja, da ne pozabimo: Tisti zlobni bankirji, ki smo se jim hoteli z digitalnim denarjem izogniti? Seveda imajo tudi v tem svoje prste in najbolj služijo s kripto valutami. Če so na začetku vihali nosove nad Bitcoinom in se smejali nadobudnim piflarjem, je zdaj kripto trg prevelik, da bi ga finančni morski psi ignorirali. Konec oktobra 2021, ko to pišem, je en Bitcoin vreden skoraj 54 tisoč evrov, zato ni čudno, da je zadišal tudi Gordonu Gecku. V igro so se vključili JPMorgan, Citi, Goldman Sachs in ostali velikani, ki so znani po tem, da se okrog njih nikoli ne zgodi nič slabega.

In varnost, o kateri vsi žgolijo? 90 odstotkov spletnih vdorov na daljavo se osredotoča na kripto valute, kjer hekerji bodisi ugrabijo tuje računalnike in kradejo njihovo moč za rudarjenje, ali pa preprosto vdrejo v kripto-denarnice in jih izpraznijo.

Ustavimo se za hip pri semantiki. Težko rečemo, da “vlagate” v kripto valute, saj so digitalni žetoni, ki v resnici nimajo neke inherentne vrednosti. Karkoli “investirate,” gre v žep osebe, ki vam je kripto valuto prodala. Ekonomisti temu pravijo “teorija večjega tepca,” ki pravi, da je cena stvari odvisna od tega, če lahko to stvar kasneje prodate po višji ceni. Dejanska vrednost stvari je manj pomembna kot povečano povpraševanje po njej in lahko je tisti, ki jo kupuje tepec – tisti, ki jo kupi od njega kasneje po višji ceni je večji tepec.

Bistvo kripto valut je to, da stavite na to, da bodo tudi ostali stavili na isto kripto valuto kot vi, kar ji bo dvignilo ceno. Če se dovolj ljudi vključi v trg, boste gotovo zaslužili milijone, ne? Seveda, če pridete v igro dovolj zgodaj, z dovolj velikim vložkom, in iz igre izstopite v pravem času. To so storili kripto pionirji in izkušeni Wall Street mački. Vi in vaša teta nimata možnosti.

Igra traja, dokler je dovolj naivnežev, da se jo grejo. Zato morajo tisti, ki lahko z njo največ pridobijo, ostale prepričati, da bodo kripto valute spremenile svet, da bodo nadomestile fiat valute, da bodo spodkopale samodržce in pohlepne banke, in da bomo z njimi zgradili utopijo varnosti in zasebnosti. Seveda ne pozabijo povedati tistega, kar je rekel vsak prevarant od začetka sveta: igro moraš začeti igrati zdaj, čim prej, takoj; le tako boš hitro in veliko zaslužil.

Če pogledamo zadnjih nekaj let, lahko sklepamo, da imajo navdušenci prav. Če ste pred petimi leti kupili Krkino delnico, ste zanjo odšteli okrog 60 evrov. Danes bi zanjo dobili dvakrat več. Če bi v istem obdobju vložili 60 evrov v Bitcoin, bi danes zanj dobili krepko čez tri tisočake. To ne pomeni, da kripto valute delujejo; to pomeni le, da se je na limanice ujelo dovolj lahkovernežev. Tudi Ponzijeva prevara ni bila večna. Govori se tudi, da je okrog sto tisoč kripto milijonarjev na svetu, kar zveni imenitno – a v igri naj bi bilo več kot 300 milijonov ljudi, oziroma “večjih tepcev.”

Kripto valute nam lahko pokažejo, kako se je spremenil kapitalizem: kar je nekoč bilo nekaj, kar je gradilo tovarne in razvijalo države, je zdaj sistem špekuliranja, ki nima veze z realnim svetom. Na milijone računalnikov porablja za eno Finsko energije in v zrak spušča dodatne količine toplogrednih plinov, da si lahko lastimo navidezne in neuporabne žetone. In ni videti, da bodo kripto valute kmalu izginile. Niso le denarna enota. Kripto valute so postale kultura in identiteta mnogih – to se zna pokazati tudi v jeznih komentarjih.

Mimogrede: ste mogoče slišali za kripto valute? Če vložite hitro in veliko, boste čez noč kripto milijonarji. Vam lahko ponudim tudi Brooklynski most?

Komentirajte

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.