Nasprotovanje cepljenju je bilo vedno priljubljeno med teoretiki zarot, mladimi starši in ljudmi s preganjavico (običajno vse v isti osebi), v času pandemije pa se je kljub grozljivi statistiki nastrojenost proti znanosti in cepivom še bolj okrepila.
Na dan zapisa, torej v tretjem tednu novembra 2021, je bilo polno cepljenih malo manj kot 54% Slovencev. Ob tem je hospitaliziranih več kot 1.100 ljudi, število smrti pa je preseglo pet tisoč. Kljub temu se širijo vedno bolj bizarne teorije zarot, starši pred šolami protestirajo proti testiranju otrok, t.i. antivakserji so glasnejši kot kadarkoli. Po ugotovitvah Evrobarometra naj bi bila vsaj petina Slovencev striktno proti cepljenju!
To ni nov trend. Nasprotniki cepljenja so se pojavili hip za tem, ko je bilo izumljeno prvo cepivo. Takrat so bile bolezen de jour črne koze. Te povzročata dva virusa, beteg pa je v angleščini dobila ime “smallpox” v 15. stoletju, ko so jo morali ločiti od sifilisa (“great pox”).
Kdor zboli za črnimi kozami, po telesu dobi gnojne mehurčke in vročino, pokosi pa vsakega tretjega pacienta. Človeštvo je pestila kar 12 tisoč let, najhuje pa je bilo v 18. stoletju, ko je zaradi nje umrlo slabega pol milijona ljudi na leto.
Kakšen čudež je torej bil, ko je britanski zdravnik Edward Jenner leta 1796 odkril cepivo! Z boleznijo smo se borili še skoraj dve stoletji, predem je decembra 1979 stroka objavila, da so črne koze kot edine med nalezljivimi boleznimi izkoreninjena.
Koncept imunosti so ljudje poznali že sredi 18. stoletja, ko je angleški fizik John Fewster ugotovil, da so ljudje, ki so se okužili z govejimi kozami, imuni na črne koze. Jenner je to znanje uporabil v praksi, ko je osemletnega vrtnarjevega sina vzel za poskusnega zajčka. Iz mehurjev govejih koz je pobral gnoj in ga vbrizgal v obe dečkovi roki. Nato ga je cepil še po ustaljeni metodi, deček pa ni razvil bolezni. Nekateri pravijo, da je Jenner s svojim odkritjem rešil največ ljudi v zgodovini.
A niso bili vsi takšnega mnenja. Medtem ko naivne in prestrašene dandanes prepričujejo TV voditelji (in prodajalci prehranskih dodatkov), igralke, reperji in influencerji, so takrat proti cepivom kričali zdravniki. Dr. Benjamin Moseley je vneto opozarjal, da cepivo vsebuje goveje spolne bolezni (natančneje volovski sifilis). Spomnil je na minotavra, ki je bil pol bik pol človek. Ženske, cepljenje z omenjenim zdravilom naj bi hodile na travnike in poskušale spolno občevati z biki. “Kdo ve, človekov značaj se lahko čudno spremeni!” je opozarjal Moseley.
Tudi dr. Thomas Rowley je imel svojo zgodbo. Trdil je, da je cepljenje malega dečka iznakazilo in da je “zdaj podoben volu.” Okrog zdravila, ki naj bi ljudi spreminjalo v govedo, je bilo toliko kravala (če mi dovolite besedno igro), da je satirik James Gillray narisal slavno karikaturo, leta 1802 pa so jo objavili v društvu nasprotnikov cepljenja.
Prizor, ki se dogaja v londonski bolnišnici sv. Pankracija, prikazuje cepljenje moške in ženske, ki jim iz glave rastejo rogovi; iz vseh telesnih odprtin jim lezejo biki, krave in teleta; slika na steni pa prikazuje Izraelce, ki častijo zlato tele.
Nasprotovanje cepljenju je bilo v Jurijevi Britaniji ostro, glasno in nepodprto z dokazi. Torej enako kot danes. Le da danes nimamo izgovora o pomanjkanju dokazov.
