/

Nora mitologija, ki razloži serijo True Detective

True Detective je trenutno najbolj vroča TV serija na sporedu, v kateri Matthew McConaughey in Woody Harrelson igrata detektiva na sledi temačnemu serijskemu morilcu. A medtem ko mogoče izgleda kot sodobni film noir, se pod serijo skriva žanr grozljivke, predvsem če se osredotočimo na literarne reference. Vse te mimobežne podrobnosti namreč prihajajo iz 120 let stare mitologije, ki jo pisatelji pridno dopolnjujejo z zgodbami, poezijo in celo igro.

V središču vsega se nahaja izmišljeno mesto z imenitnim imenom Carcosa.

Mesto se najprej pojavi v kratki zgodbi ameriškega pisatelja Ambrosa Bierca, An Inhabitant of Carcosa, ki je bila objavljena leta 1886. Zgodba pripoveduje o moškem iz mesta Carcosa, ki razmišlja o besedah filozofa “Halija” glede narave smrti, medtem ko tava skozi neznano divjino. Ne sanja se mu, od kod je prišel, spomni pa se le, da je nedavno bolehen ležal v postelji. Boji se, da je od tam odtaval v polsnu. Ve, da je mrzlo, čeprav mraza sam ne čuti. Sreča nekaj divjih živali in neznanca z baklo, ki je oblečen v kože. Zave se, da je noč, čeprav je svetlo kot podnevi. Kmalu odkrije goščavo, ki je očitno stoletja nazaj služila kot pokopališče. Na enem izmed nagrobnikov odkrije svoje ime, datum rojstva in dan smrti. Zave se, da je mrtev in da tava med ruševinami “starodavnega in slavnega mesta Carcosa.” Zgodba se konča s komentarjem, da so to dejstva, ki jih je piscu zaupal medij.

Mož iz Carcose je, z drugimi besedami, ujet v času, spomin na preteklo življenje pa izgubljen. Podobno kot razloži Cohle detektivoma med zaslišanjem. Seveda ne moremo vedeti, če se bo serija končala tako kot zgodba, a dejstvo je, da so nekateri liki v seriji obsedeni s slavnim mestom, vključno z Reggiejem Ledouxom.

Nekajkrat je bil omenjen tudi “Yellow King“, Rumeni kralj. Pojavil se je v beležki Dore Lange in v petem delu, ko Cohle zaslišuje osumljenca. “King in Yellow” je tudi naslov zbirki kratkih zgodb Roberta Chambersa, v kateri se skriva tudi pesem “Cassilda’s Song“, iz katere je Ledoux očitno črpal navdih, ko je blebetal o črnih zvezdah.

Along the shore the cloud waves break,
The twin suns sink behind the lake,
The shadows lengthen
In Carcosa.

Strange is the night where black stars rise,
And strange moons circle through the skies,
But stranger still is
Lost Carcosa.

Songs that the Hyades shall sing,
Where flap the tatters of the King,
Must die unheard in
Dim Carcosa.

Song of my soul, my voice is dead,
Die thou, unsung, as tears unshed
Shall dry and die in
Lost Carcosa.

Pesem v beležki Dore Lange:

foto: True Detective/HBO

In črne zvezde, ki se dvigajo.

foto: True Detective/HBO

Carcosa je krinka, Kralj pa mora “tiho umreti v temačni Carcosi.” Tudi sam Kralj je v seriji skrit, ne glede na to ali gre zares za Cohla samega. Tudi samo ime Reginald Ledoux ima svoj pomen: Drugi kralj (Regis Le Doux). Mogoče je to naslednik pravega serijskega morilca ali pa je zgolj vaba, da bi pravi Kralj ostal skrit.

foto: True Detective/HBO

V kratki zgodbi Jamesa Blisha z naslovom “More Light” je zapisan opis možakarja:

“Ima brado, ki mu čudno stoji. Izgubil je dobrih deset kil, ki bi mu prišle krvavo prav. Njegova koža je bila siva, vrat naguban, roke tresoče, oči bele, kašelj pa jetičen. Če ni bil zares bolan, je krepko pogledal v kozarec.”

Vas na koga spomni?

foto: True Detective/HBO

Hart in Cohle sta združena v reševanju skrivnosti, tako kot Blish in sivi mož iz opisa (ki mu je, mimogrede, ime Atherling). Oba se potapljata v rokopis, v zgodbo, a nikoli ne dosežeta konca. Mogoče nam True Detective nikoli ne bo izdal resnice. Zgodba se zapleta kot spiralna tetovaža na Dori Lange: vse se vrti, vse se ponavlja, starodavno mesto Carcosa pa ni nikoli vidno. Tudi življenja se ponavljajo, prav tako zgodba, ki jo pripovedujeta glavna lika. Mogoče bosta Hart in Cohle kot prebivalec mesta Carcosa, ki odkrije lastni grob, skrivnosti pa bodo izginile z njima.

V peti epizodi Cohle govori o konceptu časa: “Smrt je nato ustvarila čas, da bi gojila stvari, ki bi jih lahko ubijala.”

William S. Burroughs je v izredno redki knjigi Ah Pook Is Here zapisal naslednje besede:

Zakaj potrebuje Nadzor ljudi, kot jim rečete? Odgovor: Čakaj… čakaj! Čas je pristajališče. Smrt potrebuje čas tako kot zasvojenec potrebuje drogo. Zakaj Smrt potrebuje čas? Odgovor: Odgovor je takooo preprost. Smrt potrebuje čas, da bi v njem gojila tisto, kar mori, za Ah Pookovo voljo. Smrt potrebuje zato, ti butast, vulgaren, pohlepen, grd ameriški smrtoses.

1 Comment

Komentirajte

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.