///

Poletno branje 2015

God’s Bankers (Gerald Posner)

gods-bankers

Kako pokvarjen je Vatikan? Tako hudo, da potrebujemo 750 strani dolgo knjigo, da pokrijemo vse barabije Svetega sedeža. O knjigi sem že pisal in izpostavil najpomembnejše poudarke, a tisti, ki jih tema bolj zanima, morajo prebrati to temeljito raziskano zgodbo. Resničnost je bolj bizarna od fikcije, saj ima saga o Vatikanu vse: zastrupljene tajkune, umorjene tožilce, skrivnostne smrti zasebnih preiskovalcev, sumljive samomore; pisane like kardinalov, papežev, bančnikov, mafijcev, kraljev in premierjev; ter nemoralnost in hinavščino, ki je že standardna lastnost RKC. Posner se na koncu zazre še v prihodnost in se vpraša, kako bo s korupcijo ravnal trenutni papež. To mu bo uspelo le, če bo kos pokvarjenemu dvoru kardinalov in priležnikov. Knjiga je delno triler, delno raziskovalno novinarstvo, začrta pa razburljivo in krvavo pot od temelja vere do korporacije z neverjetnim bogastvom in vplivom.

Goebbels (Peter Longerich)

goebbels

O nacizmu in drugi svetovni vojni je bilo napisanih na tisoče knjig, o kralju nacistične propagande, Goebbelsu, pa na stotine. Težko rečemo, da je to del zgodovine, ki ga nismo dovolj pokrili. A kljub temu se ob branju Longericheve biografije zdi, da so mnogi pred njim nekaj izpustili, spregledali ali pozabili. Knjiga, le malce krajša od 1000 strani, se neverjetno poglobi v življenje in (grozljivo) smrt najbolj zvestega Hitlerjevega podrepnika. Na koncu mu ni bil nihče tako blizu kot Goebbels, pred propadom tretjega rajha pa je za Adolfa storil vse. Posodil mu je ženo, vsem otrokom je dal imena na H, sveta brez Hitlerja pa si ni znal predstavljati, zato sta z Magdo poleg sebe ubila še vse svoje otroke. Kakšen je bil ta človek? O čem je razmišljal? Zakaj je počel to, kar je počel? Peter Longerich je s pomočjo njegovih dnevnikov in mnogih virov uspel sestaviti sliko možakarja, ki se je hotel prihodnosti pokazati kot sposoben in neusmiljen, iz vsakodnevnih zapisov pa ugotovimo, da je zlo res banalno.

Language Myths, Mysteries and Magic (Karen Stollznow)

language-myths

Z morilskega fanatika pa v čudovit svet jezika in skrivnosti, v katere je ovit. Karen Stollznow se sprašuje ali lahko udarec v glavo ponastavi nastavitve v možganih in spremeni dialekt; ali vesoljci, živali in predmeti govorijo; kaj je z nadnaravnim jezikom, ki ga uporabljajo tako starodavni zapisi kot tudi sodobne religije; ali je možno z jezikom napovedovati prihodnost? Večna skeptičarka nas popelje skozi čudne pojave, ki so povezani z jezikom, se ustavi pri bogokletju in Bigfootu, preveri, če se iz pisave da razbrati človekov značaj in poizve, kaj točno se zgodi, če s posebnimi besedami pokličeš hudiča. Kakšno moč ima jezik in kako vplivajo besede na naš svet?

Physics of the Future (Michio Kaku)

physics-of-the-future

Michio Kaku je novodobni Einstein in eno njegovih knjig sem vključil že v seznam najboljše strokovne literature lanskega leta. To poletje pa se posvetimo prihodnosti, natančneje letu 2100 (to je čez 85 let, mimogrede). Kaku je za rokav pocukal več kot 300 strokovnjakov iz vseh možnih strok in jih vprašal, kako si (na podlagi dejanskega napredka) predstavljajo prihodnost. Kakšna revolucija nas čaka v medicini, računalništvu, umetni inteligenci, nanotehnologiji, energetiki in astronavtiki? Če gre verjeti znanstvenikom, nas čakajo računalniki, ki jih bomo upravljali z mislimi; telekineza; dostop do interneta s pomočjo posebnih leč; avtomobili, ki se vozijo sami (in po možnosti celo leteči avtomobili!); posebni DNK senzorji nas bodo sproti zdravili; staranje pa bomo lahko upočasnili. Vaš novorojenček bo tako pri 85. letih praktično mladenič! A vse to je le kapljica v morje tem, ki jih na dobrih 400 straneh obdela Michio Kaku.

Sapiens (Yuval Noah Harari)

sapiens

Skoraj polovica Američanov verjame, da nas je ustvaril bog in glede na število religioznih ljudi na svetu, drugod verjetno ni nič drugače. A vsa dejstva kažejo na to, da smo se razvijali in razvijali, dokler nismo po milijonih letih postali to, kar smo. V šolah napačno učijo, da smo se razvili iz neandertalca in drugih človečnjakov in že izraz ‘človečnjak’ je napačen, saj so vsi ti “členi v verigi” pravzaprav bili naši bratje in sestre. Imeli smo skupnega prednika in vsi smo bili ljudje – mi človeška vrsta Sapiens. A preživeli smo edini in že 10 tisoč let teptamo svet edini iz naše velike družine. Izraelski zgodovinar Harari si je podrobno pogledal, kaj se je zgodilo z ostalimi (vsaj) petimi človeškimi vrstami, kako in zakaj se je Sapiens razvil in zavladal svetu, nato pa se vpraša, kaj nas čaka v prihodnosti. Če preživimo same sebe.

The Conspiracy Against the Human Race (Thomas Ligotti)

the-conspiracy-against-the-human-race

Da na vročem pesku pod prijaznim soncem in ob zvokih morskih valov, veselih otrok in terasa benda ne bi pozabili na svoj nihilizem, si na svoj bralnik naložite temačna razmišljanja Thomasa Ligottija, ki je nehote kriv za večino filozofskih razprav Rusta Cohleja v priljubljeni seriji Pravi detektiv. Ko se ta sprašuje o tem, če bi moralo človeštvo prostovoljno storiti množični samomor ali pa modruje o tem, kaj človek sploh je, črpa naravnost iz dotične knjige, o kateri ob izidu ni govoril nihče. Thomas Ligotti je sicer fantastičen pisec filozofsko-nadnaravnih grozljivk, v dotični knjigi pa sklene, da je religija prosojna fantazija, optimizem le vaja v fantaziranju, iskanje sreče pa je v vsakem primeru obsojeno na propad in konec. Se strinjam, izredno težke teme za na plažo in sploh se ni treba v vsem strinjati, a marsikateri odstavek nam da misliti. Tako kot Rust Cohle.

The Copernicus Complex (Caleb Scharf)

the-copernicus-complex

Kopernik je v šestnajstem stoletju dokazal, da Zemlja ni središče vesolja in da smo le še eden od mnogih planetov, ki se vrti okrog le še ene izmed mnogih zvezd v neskončnem vesolju. A sodobni dokazi na nek način kažejo, da smo nekaj posebnega in da živimo na posebnem kraju v posebnem času. Živimo namreč v nenavadnem času na časovnici, dolgi 14 milijard let, kolikor je staro vesolje. Živimo v sončnem sistemu nenavadnega tipa, kjer nas obkrožajo raznoliki planeti. A življenje je zgrajeno iz osnovne kemije, mi pa smo rezultat milijard let evolucije vesolja. Če se vam bo pri prejšnji knjigi zdelo, da niste nič posebnega, vam bo astrofizik Scharf pokazal, da pravzaprav ste. Tako kot vsi ostali na vseh planetih v vseh paralelnih vesoljih.

The Story of the Human Body (Daniel Lieberman)

the-story-of-the-human-body

Iz vesolja pa v čudovit stroj, ki mu pravimo človeško telo. Daniel Lieberman, biolog in strokovnjak za evolucijo, nam pokaže, kako se je človeško telo razvilo, četudi se nam zdi, da smo ravno takšni kot naši predniki v kameni dobi. Razloži nam, kako smo se postavili na dve nogi, kako smo nehali jesti izključno sadje, kako smo postali tako atletski, kako so se razvili tako veliki in sposobni možgani, in kako se je razvila naša kultura. Po drugi strani pa je evolucija prinesla bolezni, ki jih predniki niso poznali. Knjiga se čudovito bere skupaj s prej omenjeno Sapiens.

The White War (Mark Thompson)

the-white-war

Tako kot o drugi svetovni vojni je bilo tudi o prvi napisanih nešteto knjig – manj o Soški fronti, a se tudi tu nimamo pravice pritoževati. Naši zgodovinarji so se več kot potrudili. Tu pa vam priporočam še knjigo britanskega zgodovinarja Thompsona, ki se v svojih knjigah bolj ali manj posveča Jugoslaviji in njenim prebivalcem skozi zgodovino. V knjigi The White War je podrobno opisal krvavo kalvarijo ob reki Soči, ki je potekala od 1915 do 1918; nacionalizem in politično stanje v Italiji pred preračunljivim vstopom v vojno; bitke in taktike, statistiko in osebne zgodbe ljudi, ki so za vedno ostali na vrhovih Posočja.

Tomorrowland (Steven Kotler)

tomorrowland

Iz krvave preteklosti pa znova v svetlo prihodnost. Če je prej o njej Michio Kaku spraševal strokovjake o letu 2100, pa se Steven Kotler poda še dlje. Kaj nam prinaša tehnologija, ki je v končni fazi le obljuba o lepšem jutri? Tudi on obljublja znanost in tehnologijo, ki nas bosta zdravili in nam daljšali življenja, govori pa tudi o prihodnosti evolucije (o čemer lahko beremo tudi v Sapiensu). Bionični ljudje, nalaganje uma v oblak in s tem nesmrtnost, spreminjanje drugih planetov, da bodo primerni za bivanje; leteči avtomobili in genetsko ustvarjena bitja. Ali pa iskanje surovin na asteroidih ter razvoj psihadelikov. Kaj za našo kulturo in etiko pomeni umetno podaljševanje življenja? Kaj se bo zgodilo, če se bomo igrali bogove? Hude teme, o katerih je vredno razmišljati.

ZeroZeroZero (Roberto Saviano)

zero-zero-zero

Roberto Saviano je najbolj znan po svoji eksplozivni knjigi Gomorrah, zaradi katere je neapeljska mafija na njegovo glavo razpisala nagrado, letos pa se je vrnil s sago o kokainu, v kateri analizira svet preprodajalcev najbolje prodajane droge na svetu. “Zero zero zero” je najbolj čist in najbolj bel kokain, Saviano pa nas od Kolumbije in Mehike z njihovimi karteli popelje do italijanskih in ruskih mafijcev ter afriških lordov. Na eni strani nam pokaže prefinjenost organiziranega kriminala, ki se neprestano razvija, po drugi strani pa razkrije nasilje in vpliv zločinskega sveta. Saviano spet ne razočara.

5 Comments

  1. Sodeč po imenih sta le dve knjigi od 15 napisali ženski. Priporočam, da v poletno branje vključiš več avtoric.

  2. @mara, ali res verjameš, da med približno 3,5 milijard ženskami ni nobene kvalitetne avtorice? Če začneš bolj pogosto brati knjige žensk, sem prepričana, da boš našla kakšno, ki te bo navdušila.
    Nekaj mojih predlogov:
    Roxane Gay: Bad feminist
    Janet Mock: Redefinig realness
    Shiri Eisner: BI: Notes for a bisexual revolution
    Rebecca Solnit: Men explain things to me
    Sarah Reese Brennan: The Lynburn legacy
    Malinda Lo: Adaptation
    Robin Hobb: Trilogija dinastije Videc
    Paula Hawkins: Dekle na vlaku
    Margaret Mazzantini: Novorojen
    Jojo Moyes: Ob tebi
    Chimimanda Ngozi Adichie: Amerikanka

Komentirajte

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.