Strokovna literatura: 18 najboljših knjig 2018

Leto 2018 je izredno radodarno z odličnimi knjigami, tako z leposlovjem kot tudi s strokovno literaturo (oziroma “non-fiction”). Zlahka bi sestavil daljši seznam, a zavoljo simetrije sem za letošnje leto izbral 18 najboljših knjig iz strokovne literature. Za razliko od preteklih let sem (končno) vključil tudi slovenska izvirna dela in prevode.

21 Lessons for the 21st Century (Yuval Noah Harari)

Yuval Noah Harari, izraelski profesor zgodovine, je v knjigi Homo Sapiens pogledal v našo preteklost, v Homo Deus je pokukal v prihodnost, v svoji tretji knjigi, 21 Lessons for the 21st Century pa se loti sedanjosti in težav, ki nas pestijo danes. Kako umetna inteligenca spreminja pomen človeka; kako se lotiti epidemije lažnih novic; so narodi in religije sploh še važni; kaj naj učimo svoje otroke. V 21ih poglavjih Harari gradi na idejah iz prejšnjih knjig in ponudi svoj pogled na možne rešitve. Ker profesor očitno dobro ve od kod smo prišli in kam gremo, ima nekaj dobrih idej, kako rešiti sedanjost.

Always Look on the Bright Side of Life (Eric Idle)

Kdorkoli se je kadarkoli ukvarjal s komedijo ali pa se ima za ljubitelja zvrsti, skoraj gotovo pozna ime Eric Idle. Komedijant, igralec, pisec, in pevec, je eden od slavne peterice Monty Python. Skrajni čas je bil, da tudi on napiše avtobiografijo, oziroma “kaobiografijo“. V knjigi nas popelje od let, ki jih je preživel v dijaškem domu, do začetkov uspešne kariere; od prijateljevanja z ikonami kot so bili Robin Williams, David Bowie in George Harrison, do slikovitih anekdot, ki so jih povedali Idlovi prijatelji Mick Jagger, Paul Simon in John Cleese. Leta 2019 bo petdeset let od začetka Montyjev, zato je ta “kaobiografija” popolno branje.

Brief Answers to the Big Questions (Stephen Hawking)

Stephen Hawking je bil največji sodobni znanstvenik po Einsteinu in ta knjiga prinaša njegove poslednje misli o velikih vprašanjih, s katerimi se sooča človeštvo. Sprašuje se o globalnem segrevanju, o nevarnosti nuklearne vojne, o razvoju umetne inteligence (glede katere je bil sam še posebej skeptičen), o preživetju človeštva, kolonizaciji vesolja, in o obstoju boga. V čast velikemu mislecu, ki smo ga izgubili v tem letu, se s to knjigo še enkrat potopimo v njegov neskončni um.

Dopesick (Beth Macy)

Ameriko trenutno pesti smrtonosna epidemija zasvojenosti biblijskih razsežnosti. Majhna mesteca, ki so nekoč bili idilični kraji pridnega ameriškega osrčja, so danes prizorišča vsakodnevnih predoziranj, uničenih družin in neštetih smrti. Zgodba se začne s preprodajalcem, nadaljuje se z žalujočo materjo, zaključi pa se z zlobnim pohlepom farmacevtske industrije, oziroma ene same dinastije. Beth Macy brutalno iskreno in realistično opiše eno redkih stvari, ki še združuje čisto vsak kotiček Združenih držav: zasvojenost z opiati. Kar se je začelo z nebrzdanim predpisovanjem protibolečinskih tablet, se danes kaže v zasvojenosti s heroinom in fentanilom.

Gen (Siddharta Mukherjee)

Siddhartha Mukherjee je s Pulitzerjem nagrajeno intimno zgodovino gena izdal leta 2016, letos pa smo čudovito potovanje po gradnikih življenja v prevodu Špele Vodopivec (Zdravi možgani, Zgodba človeškega telesa) dobili še mi. Mukherjee se izjemno zanimive teme loti skrajno resno, a dostopno, in nam predstavi zgodovino genetike ter osebno izkušnjo z genetsko pogojenimi zdravstvenimi težavami. Na koncu se posveti še genskemu inženiringu in znanost prinese med ljudi.

Good and Mad (Rebecca Traister)

Leto 2018 je leto, ko se je upravičena ženska jeza končno preselila v javni diskurz in čas je, da se govori o tihi zgodovini sistematičnega zatiranja in prisilne manjvrednosti. Ženska jeza je bila dolgo politično problematična, a njena zgodovina je slikovita in zanimiva. Rebecca Traister nas popelje od sufražetk do gibanja #MeToo in čudovito razstavi trdovratno obsojanje ženskih čustev (beri: jeze) s strani družbe in medijev. Streznujoče branje o dvojnih merilih in neenakosti, ki bi ga morali prebrati predvsem moški.

Hauptman Vogrin (Vasja Klavora)

Druga svetovna vojna do Posočja ni bila nič bolj prizanesljiva kot prva in po sedmih desetletjih še vedno prihajajo na dan neverjetne pozabljene zgodbe. Fedja Klavora, politik in arhitekt s koreninami v Posočju, nam predstavi zanimiv lik: nacista in poveljnika nemških okupacijskih enot v Bovcu, Maxa Vogrina, ki ni upošteval povelja iz Berlina, naj je do partizanov brutalen in neprizanesljiv. Posredno je s svojimi (ne)odločitvami rešil mnoga življenja uporniških domačinov. Na podlagi pričevanj domačinov, Vogrinovih sorodnikov, arhivov in materinega dnevnika je Klavora zgradil napeto zgodbo o vojaku slovenskega rodu po materini strani, ki se je boril že na soški fronti. Zanimivo in nepredstavljivo: Hauptman Vogrin je bil poročen z Judinjo in naklonjen Slovencem.

How Fascism Works (Jason Stanley)

Jason Stanley, potomec beguncev druge svetovne vojne, filozof in raziskovalec na področju propagande, se dobro zaveda, kako hitro se demokracija sprevrže v fašistični pekel. Ni treba, da je narod fašističen, da dobi fašistično politiko. In ker se v letu 2018 odkrit neo-fašizem nezadržno širi, je mogoče čas, da pogledamo, kako fašizem deluje, kako razdeli narod, kako se iz stranske ideologije hitro preseli v “mainstream” in kako retorika in miti pomagajo pri tem. Spoznajmo sovražnika.

I’d Rather Be Reading (Anne Bogel)

Za mnoge so knjige več kot le razvedrilo; so življenjski slog, so obsesija, so nujni sestavni del vsakdanjika. Anne Bogel je napisala knjigo o branju za ljudi, ki imajo radi knjige in radi berejo. Spomni nas na prvo knjigo, ki nas je povsem prevzela; na dan, ko smo se zaljubili v branje; nato pa nam predstavi nove pristope k branju, zanimivosti iz sveta založništva in kako branje vpliva na nas. Na naših prepolnih policah se bo našel kraj tudi za to knjigo.

Krivopete (Barbara Ivančič Kutin)

Krivopete (oziroma krivapete, krivopetnice, krivjopete) so divje žene s stopali, ki so zasukana nazaj. Pojavljajo se le v Zgornjem Posočju in Benečiji, sorodnike pa imajo v folklorah Srednje in Južne Amerike. Stara pravljica iz Benečije pravi, da v neki vasi ljudje niso znali ničesar in so zato jedli le mleko in polento. Krivopete naj bi znale vse, zato so eno ujeli in dokler jih ni naučila vseh veščin (delanje masla, kruha, štrukljev, itd.), je niso izpustili. Barbara Ivančič Kutin, preučevalka slovenske folklore, je našla 22 različnih verzij, pojav te unikatne bajke pa do podrobnosti raziskala in opisala.

LikeWar (P.W. Singer, Emerson T. Brooking)

P.W. Singer (Ghost Fleet, Wired for War) in Emerson Brooking sta strokovnjaka za obramboslovje, ki sta se že večkrat lotila koncepta sodobne vojne. Tokrat sta pogledala, kako se lahko družbeni mediji uporabijo kot orožje in kako internet spreminja vojskovanje. ISIS na primer kopira Instagram taktike Taylor Swift; kako spletni troli vplivajo na volitve; kako Kitajska s pomočjo aplikacije nadzira svojih 1,4 milijarde državljanov. Avtorja se sprašujeta, če v omreženem svetu lahko še obstajajo skrivnosti in če so družbeni mediji bolj uporabni za razkrivanje ali za skrivanje resnice.

Natural Causes (Barbara Ehrenreich)

Sodoben človek je obseden z aktivnim vsakdanjikom, da bi lahko živel dlje, pa četudi ga ob tem pobere. To je glavna rdeča nit, ki jo splete Barbara Ehrenreich. V tej čudoviti knjigi se loti vsakega našega poskusa prestavljanja neizbežnega, od preventivnih pregledov do diet in fitnes kulture. Nato gre dlje: naša telesa so nezanesljiva in samodestruktivna, mi pa nimamo veliko nadzora nad lastnim telesom. Lahko obsesivno telovadimo, se mažemo z dragimi kremami, verjamemo mazačem, ali pa se vržemo v duhovnost in meditacijo – a to je, pravi avtorica, le iluzija nadzora.

Not That Bad (Roxane Gay)

Neponovljiva Roxane Gay je za svojo novo knjigo zbobnala 27 žensk, te pa so napisale eseje, ki se ukvarjajo s posilstvom, napadi in nadlegovanjem. Jasno in glasno nam razkrijejo, kaj pomeni biti ženska v sodobnem svetu in s kakšnim nasiljem se soočajo. Med avtoricami najdemo tudi igralki Ally Sheedy in Gabrielle Union, ter pisateljice Amy Jo Burns, Lyz Lenz in Claire Schwartz. Zbirka iskrenih zgodb je ogledalo naši družbi, ki se tem temam še vedno poskuša izogniti.

Partizanski Kirurg (Lindsay Rogers)

Lindsay Rogers je bil novozelandski zdravnik, ki je v okviru britanske misije v letih 1944 in 1945 našim partizanom pomagal v bitkah, predvsem kot kirurg. V svojih spominih, ki jih je izdal leta 1957 (prvič prevedni leta ’62, a močno cenzurirani), je Rogers opisal vse grozote s strani nacistov in kolaborantov: poboje, mučenja in posiljevanje. Ob tem je opisan tudi vsakdan partizanov, srečanje s Titom in vdor komunistične ideologije v osamosvojitveni boj za preživetje. Izjemno zanimivo okno v preteklost, polno iznajdljivosti borcev za svobodo in manj znanih trenutkov druge svetovne vojne. Prevedla Alenka Puhar (1984, Včerajšnji svet).

She Has Her Mother’s Laugh (Carl Zimmer)

Carl Zimmer je kolumnist za New York Times in je doslej napisal že 13 poljudnoznanstvenih knjig. Tokrat se je lotil zgodovine razumevanja dedovanja in genetike. Ko preveri, kako se je razvijala znanost na tem področju, zapiše, da ima vsak od nas v sebi kolaž iz koščkov DNK vseh naših prednikov in medtem ko so nekateri koščki problematični, jih večina določa, kdo in kaj smo. Zimmer se skozi napeto zgodbo loti genetike, biomedicine in bioetike, na koncu pa nam je veliko bolj jasno, kaj vse smo podedovali od neskončne linije predhodnikov.

Sons of Cain (Peter Vronsky)

Peter Vronsky, pisatelj, filmar in zgodovinar, je svoje življenje posvetil raziskovanju serijskih morilcev in če se je v svoji knjigi iz 2004 ukvarjal z zgodovino pojava, se v letošnji osredotoča na serijske ubijalce, katerih motiv je vzburjenje. Loti se torej morilcev, ki se od kamene dobe naprej lotevajo dejavnosti kot so umor, mučenje, posiljevanje, kanibalizem in nekrofilija. Vronsky se zato vpraša, zakaj so nekateri nagnjeni k temu, kako so se razvili, in zakaj je “normalna” populacija tako fascinirana nad njimi.

Vietnam: An Epic Tragedy (Max Hastings)

Vietnamska vojna je bila kompleksen spopad in ena največjih ameriških polomij, zato je bil skrajni čas, da se je teme lotil Sir Max Hastings, britanski novinar in zgodovinar. Doslej se je močno osredotočal na drugo svetovno vojno, leta 2013 pa napisal fantastično knjigo o prvi svetovni vojni. V Vietnam: An Epic Tragedy se klavnice v Indokini loti malo drugače kot vsi zgodovinarji pred njim – konflikt prikaže kot tragedijo za Vietnamce, ki jih je med vojno umrlo več kot dva milijona – skoraj štirideset na vsakega Američana. Vojne se loti tudi desetletja pred ameriškim vpletanjem: začne že v letu 1945. V 750-ih straneh splete brutalno in napeto zgodbo, ki jo črpa iz pričanj poveljnikov, kmetov, politikov in vojakov. Nujno branje za vse, ki jih zanimajo vojne.

Winners Take All (Anand Giridharadas)

Ni več skrivnost, da je turbokapitalizem rakavo obolenje in da je prirejen v korist bajno bogatih. Bivši kolumnist za NYT, Anand Giridharadas, nas spravi v ožji krog sodobne zlate dobe, kjer se ultrabogataši trudijo še bolj obogateti – v škodo vseh nas. Pokaže nam, kako poteka “rebranding”, kako na razkošnih zabavah proslavljajo nove milijarde, kako se izogibajo davkom in lobirajo med podkupljenimi politiki, ter kako se izvleči iz plutokracije, ki nas vztrajno duši.