Od malih nog naprej nas učijo, da se zločin ne izplača. To je seveda lepa misel in dobra popotnica za otroke, a iskren pogled na svet kaže, da se zločin dejansko izplača. Kako močno? Letošnje poročilo (za leto 2016) organizacije GFI je obenem zaskrbljujoče in zanimivo branje.
Za kriminalne družbe po vsem svetu nekje med 1,6 tisoč milijard in 2,2 tisoč milijard dolarjev (2016). Kar pomeni, da je bolj kot kriminal dobičkonosna le hrana in storitve (5,3 tisoč milijard dolarjev v letu 2016). Alkoholna industrija je hitro za zločinci (1,1 tisoč milijard), skupaj z nafto (tisoč milijard) in farmacijo (950 milijard).
Globalni kriminal lahko razdelimo na enajst kategorij: preprodaja mamil, orožja, ljudi, človeških organov, in kulturne lastnine; ponarejanje, krivolov in nezakonit ribolov, nezakonito gozdarjenje ali rudarjenje, ter kraja surove nafte.
Kombinacija astronomsko visokih dobičkov in relativno nizkih tveganj, ter podpore svetovnega “finančnega sistema v senci” pomeni, da se zločinci tega sveta še nekaj časa ne bodo odločali za bolj legitimne oblike služenja.
Velik kos pogače predstavlja ponarejanje (med 923 milijardami in 1,13 tisoč milijardami dolarjev). Preprodaja drog prinese tretjino skupnega dobička, in sicer nekje med 400 in 700 milijardami dolarjev na leto. Na tretjem mestu najbolj dobičkonosnih zločinov je nezakonito gozdarjenje, ki obrne do 160 milijard dolarjev letno. Sledijo jim trgovina z belim blagom (150 mld), nezakonito rudarjenje (48 mld), nezakonito ribarjenje (36 mld), krivolov (23 mld), kraja surove nafte (12 mld), preprodaja orožja (3,5 mld) in preprodaja človeških organov (1,7 mld).
Analitik in avtor poročila, Channing May, je dejala, da je organiziran kriminal preprosto posel. Različne kriminalne združbe delujejo kot multinacionalke, le da so njihovi proizvodi nezakoniti, njihovo razpečevanje skrito, denar pa skrit v davčnih oazah. Seveda za nemoteno delovanje gospodarstva v sencu potrebujete vplivne ljudi in finančne ustanove. Mnogo politikov je na plačilni listi različnih kriminalcev, bančne ustanove pa se nikoli ne ustrašijo sodelovanja z zločinci. Pomembna je tudi javna podoba in medtem ko preprodajalci drog in orožja niso ravno priljubljeni (so pa vir zanimivih likov v popkulturi), se za ponarejevalce preprosto ne zmenimo. A policija in stroka opozarjata, da ponarejeni DVDji, torbice in superge velikokrat financirajo terorizem, tolpe in državljanske vojne.
Preprodaja mamil
Kot rečeno preprodaja mamil predstavlja tretjino celotne zločinske pogače. Največ dobička še vedno prinese marihuana, sledijo pa ji kokain, opiati in stimulanti tipa amfetamini. Slednji so skupaj z marihuano proizvedeni po vsem svetu, medtem ko je proizvodnja kokaina in opiatov skoncentrirana v Južni Ameriki in Afganistanu. V proizvodno in preprodajo droge so vpleteni vsi sumljivi liki, ki jih poznamo: organizacije, osredotočene samo na droge, splošne skupine organiziranega kriminala, gverilske skupine, in teroristi.
Preprodaja orožja
Tu seveda govorimo o manjših kosih orožja, kot so pištole in puške. Tanke, letala in rakete večinoma prodajajo države. Kakorkoli, preprodaja orožja je sicer ena najmanj dobičkonosnih “panog”, je pa najbolj nevarna v razvijajočem se svetu. Črni trg z orožjem je vreden nekje do 3,5 milijarde dolarjev letno, kar je zgolj 10 odstotkov vrednosti zakonite prodaje. Cene določajo trije dejavniki: stopnja konflikta ali političnih nemirov; razdalja, potrebna za transport; ter količina težav, ki jih lahko imajo tihotapci z oblastmi.
Tako lahko za puško AK-47 odštejete devet tisočakov v Indiji, v Pakistanu pa jo dobite za 150 dolarjev. V Belgiji ena puška stane dobrih tisoč evrov, medtem ko na spletu hočejo zanjo nekaj več kot tri tisoč evrov. Zanimivo je, da se v zadnjih letih veča prav prodaja orožja na spletu (predvsem na “temnem spletu”), ogromno orožja, ki ga v roke dobijo teroristi, pa pride iz skladišč držav bivše Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Trgovina z belim blagom
Ljudi se predvsem preprodaja za suženjsko delo ali prostitucijo. Gre za najhitrejše rastoči črni trg na svetu, kjer trenutno lahko govorimo o 20 milijonih ljudi, ki so žrtev tovrstnega početja. Evropska unija in razvite države poskrbijo za tretjino tržne vrednosti, četudi na tem območju trpi “le” 1,5 milijona ljudi.
V Evropi in ostalih razvitih državah polovico zasužnjenih uporabijo za prisilno fizično delo (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarjenje, gradbeništvo in proizvodnja), polovico pa za prostitucijo (in pornografijo). Preprodajalci najbolj izkoriščajo ranljive skupine ljudi, kot so revni, mladi, brezdomci, neizobraženi, nezaposleni in ljudje na robu družbe. Naravne nesreče in vojne pomenijo ogromno beguncev, zato so preprodajalci z belim blagom kot mrhovinarji takoj na prizorišču. Ljudje so ločeni od svojih domov in svojcev, zaradi katastrofe ali konflikta pa državne ustanove ne delujejo in ljudi ne morejo zaščititi.
Preprodaja človeških organov
Letno se izvede približno 12 tisoč nezakonitih presaditev, najbolj iskani organi pa so ledvice, jetra, srce, pljuča in trebušna slinavka. Ledvice so najcenejše na trgu, saj jih lahko dobijo od živih darovalcev. To pomeni, da lahko ljudje, ki potrebujejo denar, sami pristopijo do “izvidnikov”, ki delajo za kriminalne združbe, in ponudijo organ. Za eno ledvico mora kupec odšteti tudi do 120 tisoč dolarjev, kar pomeni, da je najbolj iskan organ tudi najcenejši.
Trebušna slinavka stane do 140 tisočakov, jetra do 145.000, srce in pljuča pa tudi to 300 tisoč dolarjev. Ko gre za prostovoljno prodajo ledvic, lahko opazimo ogromen prepad med dobičkom (bivšega) lastnika ledvice in preprodajalcem. Za primer vzemimo Kosovo, kjer so za presaditev dobili ledvico iz Moldavije. Prodajalec je zanjo dobil 12 tisočakov, preprodajalec pa je pri kupcu zaračunal 120 tisoč dolarjev. Najbolj vas lahko opeharijo na Kitajskem, kjer preprodajalec dvigne ceno tudi do dvajsetkrat.
Poleg “prostovoljne” prodaje organov poznamo tudi primere, kjer zločinci obljubijo delo v tujini, nato pa od žrtve zahtevajo organ v zameno za potni list, ki so ga prej zasegli. Pogosto se zgodi tudi, da so organi plačilo za dolgove, v nekaterih predelih sveta pa ljudi tudi umorijo. Kitajska, na primer, je dolgo časa izvajala prisilno darovanje organov usmrčenih zapornikov. Evropska Unija pa je v posebni preiskavi ugotovila, da so na Kosovu med vojno konec devetdesetih pobijali manjšine, da bi od njih pridobili organe.
Kulturna lastnina
Ta segment črnega trga pokriva ogromno stvari, med drugim ukradene umetnine iz muzejev ali galerij, nezakoniti izkopi in ropanje arheoloških najdišč, uporaba ponarejene dokumentacije za uvažanje in izvažanje umetnin, ter nezakonite prenose lastništva. V zadnjih letih je v medije prišla preprodaja kosov kulturne dediščine s strani ISISa, saj so s tem zaslužili tudi po več milijard dolarjev letno. Največji odjemalec je trenutno Kitajska, ki ima največji porast bogatašev, ter posledično zbirateljev umetnin. Najdražja ukradena slika je Mona Lisa, ki so jo leta 1911 ukradli iz Louvra, zanjo pa naj bi hoteli skoraj 800 milijonov dolarjev.
Ponarejanje
Najbolj dobičkonosno nezakonito početje prinese dobrih tisoč milijard dolarjev letno vsem ponarejevalcem skupaj. Do 75 odstotkov ponarejenih izdelkov prihaja s Kitajske in skoraj tretjina zdravil v državah razvoja je ponarejena. Kriminalne združbe imajo ponarejanje najraje zaradi nizkega tveganja, ker je tako laže prati denar in ker lahko z lahkim dobičkom financirajo druge zločinske podvige.
Krivolov in preprodaja
Najbolj iskana izdelka sta slonovina in rogovi nosorogov in sta tudi najbolj pod drobnogledom. En kilogram teh dveh surovin je lahko bolj dobičkonosen kot kilogram kokaina ali heroina, a kazni so veliko nižje za preprodajalce slonovine. Zanimivo je, da je najbolj preprodajana žival pangolin, do en meter velik luskavec, ki živi v Afriki in Aziji. Predvsem ga lovijo zaradi mesa in kože, v zadnjih desetih letih pa naj bi polovili in preprodali več kot milijon pangolinov. Zaradi tega so že nekaj časa med najbolj ogroženimi živalmi.
Kogar zanima več o črnem trgu na najbolj temnih kotičkih spleta, mu priporočam, da si vzame dobrih 20 minut in si ogleda spodnji dokumentarec o tem.
