Izrael in “Velika laž”

Lahko rečemo, da vse oblike vladavin lažejo, vključno z Izraelom in Hamasom. A prvi ne le, da v svet pošilja laži, ampak popolne fabrikacije in na glavo obrnjeno resničnost, ki se je ne bi sramovale niti največje diktature. Mnogi svetovni mediji nekritično objavijo vsako verzijo stanja v Gazi, ki jim ga dostavi Izrael.

Velika laž

Chris Hedges, veteran med ameriškimi novinarji (NPR, NYT, CSM, …), je zapisal, da je med trenutnim obstreljevanjem Gaze videl neopisljivo grozljive prizore. Videl je, kako izraelski vojaki, parkirani pred begunskim zavetiščem v Khan Younisu, prek zvočnika zmerjajo in preklinjajo v arabščini, da bi od ljudi izzvali odgovor. Skupina fantov, starih okrog deset let, je v vojaško vozilo začelo metati kamenje, vojaki pa so odgovorili s streljanjem. Nekaj so jih ubili, nekaj hudo ranili. Incident je bil v izraelskih medijih opisan kot “otroci ujeti v navzkrižnem ognju”.

Pred novinarjevimi očmi je izraelski F-16 v gosto naseljeno območje odvrgel ogromno bombo, ki med eksplozijo izstreli ostre šrapnele, katerih naloga je popolno maličenje žrtev. Mediji so poročali o “kirurškem napadu na tovarno eksploziva” ali “uničenju domov teroristov.”

Nato je Izrael namerno napadel dve šoli ZN in ubil vsaj 10 ljudi v prvem ter vsaj 19 ljudi v drugem napadu. Izraelski izgovor je bil, da so to bile v resnici žrtve palestinskih raket, ki so zašle. Nato obvezno dodajo, da “teroristi uporabljajo nedolžne civiliste za živi ščit”, četudi mnogi novinarji poročajo, da tega niso niti enkrat opazili.

Še več, dokazi kažejo ravno nasprotno: Izrael je že v prejšnjih napadih na svoja vozila privezal palestinske otroke.

Za takšnim poročanjem stoji, ironično, nacistična ideja Velike laži. Große Lüge  je koncept, o katerem je prvič pisal Adolf Hitler v svoji zaporniški knjigi. Definicija se glasi:

“Velika laž je tako velika laž, da nihče ne more verjeti, da bi kdo lahko tako neslavno zmaličil resnico.”

Tehniko naj bi uporabljali Judje, ki naj bi svet prepričali, da je za poraz v prvi svetovni vojni kriva Nemčija sama – in s tem je Hitler upravičeval holokavst. Uveljavljeno definicijo je na svetlo zares postavil Hitlerjev mojster propagande, Joseph Goebbels, ko je v časopisu Die Zeit ohne Beispiel objavil članek “Iz Churchillove tovarne laži”, v katerem je zapisal, da Angleži niso posebej inteligentni, saj se držijo enega načela: ko lažeš, laži na veliko in drži se zgodbe.

Izrael svojo vojsko ves čas opisuje kot silo, ki ne pobija civilistov. Netanjahu je šel celo tako daleč, da je oznanil, da Izraelci slavijo življenje, medtem ko Palestinci slavijo zgolj smrt. Izrael je civilizirana in humana sila, ki se “le brani pred Palestinci”, barbarskimi teroristi. Sam ameriški predsednik Obama je svet spomnil, da “ima Izrael pravico, da se brani“.

V Veliki laži ni prostora za siva območja. Vse je črno-belo: mi smo dobri, oni so teroristi.

Kar pošlje srhljivo sporočilo Palestincem, ki so izgubili svojce, hiše, osnovne storitve, šole in bolnišnice. Izrael jim jasno sporoča, da še dolgo ne bo odnehal z obstreljevanjem, saj so zanje le “kače, ki jih je treba ubiti.” Če citiram Facebook status izraelske političarke, Ayelet Shaked:

Za vsakim teroristom se skriva ducat mož in žena, brez katerih ne bi bili vpleteni v terorizem. Vsi so naši sovražniki in njihova kri bo na njihovih lastnih glavah. To vključuje tudi matere mučenikov, ki jih v pekel pošiljajo s cvetjem in poljubi. Slediti bi morale svojim sinovom in nič ne bi bilo pravičneje. Izginiti morajo, tako kot morajo izginiti njihovi domovi, v katerih so vzgojile kače. Sicer se bo izleglo še več kač. (vir)

Tudi spletna stran IDF (Izraelske obrambne sile) je, pričakovano, polna propagande. S sodobnimi infografikami prikazujejo, kako se Hamas skriva za civilisti, kje se teroristi skrivajo, kakšna je razlika med Izraelci in Palestinci… Spletna stran vsak dan poudarja, da Hamas orožje skriva predvsem po domovih, mošejah, bolnišnicah in šolah, zdravnike in reševalce pa uporabljajo za živi ščit.

IDF citira tudi pilota brezpilotnega letala, ki je videl, kako Palestinci izstreljujejo svoje rakete proti Izraelu iz bolnišnic in šol, a niso hoteli ukrepati, saj so bili v bližini civilisti in otroci. Niso pa razložili, zakaj so razstrelili skupino otrok, ki so se igrali na plaži. Izraelski veleposlanik v ZDA je celo izjavil, da bi morala izraelska vojska dobiti Nobelovo nagrado za mir, saj se borijo v okviru neverjetnih omejitev.

Novorek

Izraelsko-palestinski konflikt, ki se vleče že 66 let, je sila zapleten. Mediji (razen večine ameriških) niso prepričani, če je objektivno poročanje sploh mogoče. Če niso previdni pri izbiri besed, lahko užalijo eno ali drugo stran – se postavijo na eno ali drugo stran. International Press Institute se je zato lotil posebnega “slovarja”, ki naj bi novinarjem pomagal pri čim bolj objektivnem izražanju o konfliktu. V sobo so se zaklenili s predstavniki obeh strani in poskušali najti izraze, ki bi bili čim bolj klinični in objektivni. Poglejmo si nekaj primerov:

Agresija je najbolj problematična za Izraelce, saj se besedo pogosto uporablja za vse vojaške operacije izraelske vojske. IDF namreč trdi, da obstaja več vrst napadov, zato jim omenjen izraz ni všeč. IPI zato predlaga uporabo izrazov napad, vojaški napad ali vojaška operacija.

Apartheid je bila oblika rasne segregacije v Južni Afriki in mnogi mediji izraz uporabljajo za izraelsko rasno razlikovanje v Palestini. Izraelci trdijo, da so njihovi zakoni odkrito vključujoči in ne temeljijo na rasizmu, Palestinci pa opozarjajo, da sta Gaza in Zahodni breg zapora na odprtem in oblika apartheida. IPI ni našel alternativnega izraza.

Že prej sem omenil politično korekten izraz “ujet v navzkrižnem ognju”, ki namiguje, da so žrtve civilisti, ki so bili na nepravem kraju ob nepravem času. Slučajna kolateralna škoda, torej. IPI predlaga preprosto alternativo “ubit“.

Izraelcem gre v nos tudi oznaka sovražnik, ko je govora o njih. “Sovražna entiteta, sionistični sovražnik, sovražna vlada iz Tel Aviva”… Predlagali so preprostejšo besedo: Izrael. Tudi usmrtitev je težavna, saj namiguje na kazensko smrt in krivdo žrtve ali napadalca. Ko katerakoli stran namerno izstreli raketo/bombo na določeno osebo ali skupino ljudi, je to po besedah IPI atentat, saj bi “usmrtitev” oziroma “umor” namigoval, da je šlo za dejanje izven okvirov zakona.

Hamas ob vsakem samomorilskem napadu na Izraelce razglasi, da je šlo za junaško dejanje oziroma mučeništvo. Druga stran temu reče terorizem. Vsak izraz obstaja iz očitnih razlogov, a IPI novinarjem svetuje, naj uporabljajo zgolj izraz bombni napad ali samomorilski napad.

V posebni e-knjigi je naštetih ogromno “težavnih” izrazov, katerim so (ali niso) našli alternative, preberete pa si jo lahko tukaj. Več o projektu in politični korektnosti je avtorica, Naomi Hunt, povedala v oddaji na NPR:

Pet izraelskih izjav, ki so dokazane laži

Izrael je v slabem mesecu obstreljevanja Gaze ubil skoraj 1.900 ljudi, med njimi 426 otrok. Na 360 kvadratnih kilometrih živi 1,8 milijona ljudi, med njimi pa je le okrog 15 tisoč članov teroristične organizacije Hamas. ZN ocenjujejo, da je med žrtvami več kot 74 odstotkov civilistov. Propagandni stroj vztraja, da so Palestinci hoteli umreti, da so zaigrali svojo smrt in da so žrtve nečloveških taktik Hamasa.

V vsakem primeru IDF obtožuje Palestince, da so sami krivi za svoje žrtve. In ker svetovni mediji nekritično ponavljajo njihove laži, žrtev nenadoma postane storilec – in obratno. Seveda se to ne dogaja prvič. Ko je Izrael obstreljeval Gazo pred dvema in pred petimi leti, so izraelske oblasti imele enake argumente za izvajanje nasilja.

The Nation je naštel pet izjav, ki jih ponavljajo izraelske oblasti, ki so dokazane laži. Spodaj jih bom na kratko povzel.

1) “Izrael izvaja zgolj samoobrambo, do katere je upravičen”

Kot okupator palestinskega ozemlja je Izrael po mednarodnem zakonu dolžan varovati civiliste. Ne more istočasno biti okupator in okupiranemu narodu napovedati vojne. Izrael pravi, da ima (prav tako po mednarodnih zakonih) pravico do samoobrambe, a ta velja le, če državo napade neka druga država. Palestina pa je pod njihovo okupacijo. Mednarodno sodišče je že pred desetimi leti zavrnilo izraelsko razlago o samoobrambi. Izrael torej Palestini odreka pravico do lastne vlade in obrambe, istočasno pa sam govori o samoobrambi pred okupiranim narodom.

2) “Izrael se je leta 2005 umaknil iz Gaze”

Izrael trdi, da se je okupacija Gaze končala leta 2005, ko so z ozemlja umaknili vse na novo naseljene Izraelce. Takoj za tem so Gazo označili za sovražno ozemlje in Palestincem napovedali vojno. Argument za to je daleč od razumnega.

Četudi je Izrael z ozemlja umaknil osem tisoč ljudi in vojsko, je praktično obdržal nadzor nad Gazo, zračnim prostorom, morjem, popisom prebivalstva in prehajanjem ljudi in dobrin skozi mejo. Izrael svoj umik iz Gaze poudarja predvsem takrat, ko hoče pokazati, da Palestinci nočejo miru, ne glede na “dobro voljo”, ki jo Izrael izkazuje.

Obleganje Gaze se je začelo leta 2006, ko je Hamas dobil parlamentarne volitve in ko so leto kasneje izgnali Fatah (večstrankarska social-demokratska politična stranka, nekdaj PLO), so se ukrepi le še okrepili. Nastala je humanitarna katastrofa, saj prebivalci nimajo dostopa do čiste vode, elektrike in zadovoljive zdravstvene oskrbe.

3) “Izrael zgolj odgovarja na obstreljevanje iz Gaze”

Izrael vsak svoj napad upraviči kot odgovor na rakete, ki priletijo iz Gaze, a dokazi kažejo drugačno sliko: Samo izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve je priznalo, da so največ dosegli z diplomacijo in ne raketami. Spodnji graf prikazuje korelacijo med napadi s strani Izraela in napadi s strani Hamasa. Slednji torej odgovarja na napade okupatorja.

V štirih mesecih po prekinitvi ognja leta 2008 palestinski bojevniki skorajda niso izstrelili niti ene rakete proti Izraelu, a je Izrael kljub temu prekinil premirje in izvedel neslavno zračno in kopensko ofenzivo, v kateri je v 22 dneh umrlo 1.400 Palestincev. Novembra 2012 je Izrael izvensodno usmrtil voditelja Hamasa, Ahmeda Jabarija, nato pa v osmih dneh z letalskimi napadi ubil še 132 Palestincev.

Letos je Izrael vojno začel s provokacijo Hamasa. Brez kakršnih koli dokazov je stranko obtožil ugrabitve in umora treh izraelskih mladeničev. V desetih dneh posebne operacije na Zahodnem bregu so varnostne sile aretirale okrog 800 Palestincev, ubile devet civilistov in vdrle v skoraj 1.300 domov in trgovin. Zaradi teh dejanj je Hamas znova začel streljati proti Izraelu, kar je bil povod za krvavo bombardiranje Gaze v zadnjem mesecu.

4) “Izrael se izogiba žrtvam med civilisti, Hamas pa jih hoče”

Hamas je sila podhranjen, ko je govora o oborožitvi. Njihove rakete so narejene doma in so težko pošten nasprotnik Izraelu, ki ima 11. najmočnejšo vojsko na svetu, drone, bojna letala in najmodernejšo oborožitev, ki prihaja naravnost iz ZDA. Medtem, ko ima Izrael vse možnosti, da bi ciljal zgolj vojščake, pa namerno bombardira gosto naseljena območja, bolnišnice in celo šole ZN.

5) “Hamas orožje skriva po domovih, mošejah in šolah; civiliste uporablja za ščit”

Ta izjava je najpogostejši izgovor za vojno in istočasno tudi najbolj zloben, saj Palestince obtožuje, da so sami krivi za svoje žrtve. Izrael je enako trdil tudi med vojno proti Libanonu leta 2006 in prejšnji vojni proti Palestini leta 2008. Kljub propagandi, ki jo je širil IDF, Izrael še ni dokazal, da Hamas domove civilistov uporablja za skrivanje orožja. V dveh primerih, kjer dejansko je skrival orožje v šolah ZN, sta stavbi bili povsem prazni. Mednarodne organizacije za človekove pravice so izraelske trditve raziskale in dokazale, da so laži.

A tudi če bi Izrael imel prav in bi Hamas zares svoje orožje skrival med civilisti, je tu poseben zakon, ki veleva, da mora napadalna vojska paziti, da žrtev med civilisti ni več kot bi bilo potrebno za napredovanje vojske. Če je poslopje ponavadi namenjeno domovanju, izobraževanju ali verskim obredom, ga napadalec ne sme napasti.

V 28 dneh ofenzive je Izrael ubil 1865 civilistov (od tega 426 otrok), popolnoma uničil več kot 1.700 domov, poškodoval pa jih je skoraj 9 tisoč, medtem ko je izstrelil več kot 59.200 raket. Poškodovanih je bilo 24 bolnišnic, 188 šol, 22 dobrodelnih ustanov in 19 elektrarn.

5. avgusta je Izrael iz Gaze umaknil vse svoje vojake, IDF pa je na Twitterju oznanil, da je misija uspela, saj naj bi uničili vse podzemne rove, ki so vodili v Izrael. Tako se je začelo 72-urno premirje, za katerega pa še ni jasno, če bo zdržalo.