• Kaj za vraga je elektorski kolegij?

    Bolj kot se ameriška predvolilna bitka bliža volitvam, bolj se govori o anketah in t.i. “swing states”, kjer je mogoča zmaga katerega koli kandidata. V večini demokratičnih držav se vladar izbere na podlagi zbranih glasov: kdor zbere največ glasov, ta je zmagovalec. A v Ameriki stvari potekajo malo drugače. Če bi namreč imeli enak sistem, bi leta 2016 brez težav zmagala Hillary Clinton, ki je imela 3 milijone več glasov kot nasprotnik, tako pa je v Ovalno pisarno prišel Donald Trump. In to se je v ZDA zgodilo dvakrat v zadnjih dvajsetih letih. Zakaj je temu tako? Ker imajo elektorski kolegij. Kaj za vraga je elektorski kolegij, oziroma “electoral college”?…

  • Ameriški sovražnik #1: bel oborožen moški

    Tretjega avgusta je v veleblagovnici v teksaškem mestu El Paso 21-letni Patrick Crusius z avtomatsko puško ubil 22 in ranil 24 ljudi. Na žalost v Združenih državah to ni nič posebnega, saj se je samo v prvi polovici leta 2019 zgodilo 297 strelskih pohodov. A ker se je že čez trinajstih ur zgodil še en pokol, in sicer v Daytonu, v zvezni državi Ohio, se je ameriška javnost znova zdramila. Na tem blogu smo se februarja 2018 že spraševali, zakaj je v ZDA toliko množičnih pokolov in ugotovili smo, da je glavni razlog neverjetno preprost dostop do orožja. Medtem ko za strelske pohode obstaja več motivov, pa je v zadnjem…

  • Kaj je “globoka država”?

    Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto. Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so…

  • CIA: “Ameriška in ruska propaganda sta si zelo podobni”

    Piše se leto 1951. V Koreji divja državljanska vojna, v Boliviji se zgodi državni udar, rodi se Michael Keaton, pri nas pa so snemali Kekca. V desetletju po koncu druge svetovne vojne se je hladna vojna vedno bolj ogrevala, Vzhodna Evropa pa se je morala odločati, kateri propagandi bo bolj verjela: sovjetski ali ameriški. Združene države Amerike so svoje nazore in vrednote širile preko Glasu Amerike, ki je do leta 2004 deloval tudi v Sloveniji. Četudi danes Glas Amerike trdi, da so medij ustanovili med drugo svetovno vojno predvsem zato, da bi podajal točne in uravnovešene novice, je bila resnica nekolikanj drugačna. Osrednja obveščevalna agencija CIA se je namreč spraševala,…

  • Vohuni, milijarderji in hekerji: ljudje, zaradi katerih je Trump v Beli hiši

    Odkar je novembra 2016 na ameriških predsedniških volitvah zmagal Donald J. Trump, se govori, da mu je do zmage pomagala Rusija. Preprosta verzija zarote je, da je Vladimir Putin s pomočjo KGB in svojih medijev (Russia Today, Sputnik, ipd.) nekako prepričal Američane, da so volili za Trumpa. Če odmislimo elektorski kolegij in tri milijone glasov, ki jih je Hillary Clinton dobila več kot Trump, teorija o Rusih kaže v pravo smer. Mikro-trženje: vse o vas, da pridejo do vas V to zgodbo je vpletenih več zanimivih milijarderjev in sumljivih obrazov, vojaška propaganda in hekerji, banke in politiki. Da bi ozadje bolje razumeli, moramo začeti pri pojavu “mikro-trženje”. Mikro-trženje je tehnika…