CIA: “Vsi tisti NLP-ji smo bili mi”

Neznani leteči predmeti že dolgo burijo domišljijo ljudi. Smo sami v vesolju? Če nismo, so nas vesoljci že obiskali? Že rimski zgodovinar Livij je leta 214 pred našim štetjem poročal o pojavu fantomskih ladij, ki so svetile na nebu. V naslednjih stoletjih so njegovi rojaki videli še nekaj NLP-jev, sredi aprila 1561 pa so nad Nürnbergom opazili rdeče, črne, oranžne in modre diske in krogle, ki so se streljale.

Čudne nebesne pojave so opazili tudi kasneje, najbolj živahno je bilo v Ameriki med letoma 1965 in 1979. Videvali so leteče krožnike, ljudi so ugrabljali in jih uporabljali v sumljivih medicinskih poskusih, enega od Nezemljanov so celo sestrelili in ga skrili nekje v puščavi. Domišljija ljudi je prešla v najvišjo prestavo, skeptiki pa so namigovali, da je razlaga verjetno bolj racionalna.

Razblinjene teorije zarot

Konec decembra 2014 je ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) razblinila vse upe teoretikov zarote in sanjačev, ki so dolga desetletja upali na invazijo zelenih možicljev iz medzvezdja.

Dokument, ki so ga pripeli v tvit, je star sedemnajst let, v njem pa so zgodovinarji Cie podrobno opisali, kaj je pravi razlog za množična videnja NLP-jev po državi. Predvsem tale lepotec:

Na prvi avgustovski dan daljnega leta 1955 so v zrak poslali Lockheedovo izvidniško letalo U-2, ki so ga ljubkovalno imenovali Zmajevka. Trenutno ga uporabljajo ameriške zračne sile, takrat pa je bilo letalo v domeni Cie, ki ga je razvila za vohunjenje na izrednih višinah (do 21.000 m) in sicer v vsakem vremenu, podnevi in ponoči.

V poročilu so zapisali, da so poskusni leti ustvarili nepričakovan stranski učinek. Sredi petdesetih let je večina komercialnih letal letela na višini med 3000 in 6000 m, medtem ko je vohunsko letalo U-2 letelo nad 18000 metri – zaradi tega so piloti potniških letal naenkrat poročali o videnjih čudnih letečih predmetov. Takrat je bilo namreč plovilo na takšni višini nekaj povsem nemogočega.

Največ takšnih poročil so oblasti dobile v zgodnjih večernih urah, ko je sonce za pilota potniškega letala že zašlo, U-2 pa je bilo še lepo osvetljeno. Prestrašenemu pilotu se je zato zdelo, da vidi ognjeno plovilo. Zadnje, kar bi pričakoval na tisti višini, je bilo še eno letalo. Piloti o NLP-jih niso poročali le kontrolorjem leta, ampak tudi bazi letalskih sil v Daytonu (Ohio), kjer so imeli poseben oddelek za raziskovanje neznanih objektov na nebu. Takrat so odprli tako imenovano Modro knjigo, v katero so zabeležili vsako poročilo, zaskrbljeni javnosti pa so razložili, da gre gotovo za naravni pojav. Takoj za tem so poklicali Cio v Washington in svoje zapiske primerjali s poskusnimi leti U-2. V drugi polovici petdesetih in skoraj vso naslednje desetletje so vsaj polovico videnj NLP-jev pripisali testnim letom U-2.

Kaj če CIA laže?

Seveda prednovoletni tvit Agencije, ki ni najbolj resnicoljubna ustanova na planetu, ni pomiril teoretikov zarot. Mnogi analitiki so dejali, da ni mogoče, da bi bili poskusni leti U-2 krivi za polovico videnj, znani “skeptik” Robert Sheaffer pa je zapisal, da je izjava popolna bedarija. Na svojem blogu je takrat zapisal, da je Modra knjiga dostopna javnosti, kar pomeni, da lahko vsakdo preveri zapiske, in jih primerja s poskusnimi leti U-2. “Nobene povezave ni, časovno in krajevno gledano,” je dejal Sheaffer.

Podobno meni “analitik fotografij”, specializiran za NLP-je, Bruce Maccabee, ki je prav tako pregledal podatke in sklenil, da se besede Cie ne ujemajo z dejstvi. Dodal je tudi, da je Modra knjiga obstajala dolgo pred prvim poskusnim letom U-2. Hitro brskanje po spletu to izjavo potrdi. Projekt “Modra knjiga” se je začel leta 1952 in je bil tretji tovrsten projekt (prejšnja dva sta potekala v letih 1947 in 1949) – prvi poskusni let U-2 pa je bil, kot že rečeno, leta 1955.

Kaj je res?

Resnica se običajno skriva v najpreprostejši razlagi. CIA je priznala, da je vsaj polovica videnj posledica njihovih poskusnih letov. Pri drugi polovici gre po vsej verjetnosti za druga vohunska letala in naprave, ki jih ameriški vojaško-industrijski kompleks pridno razvija in preizkuša od druge svetovne vojne dalje. V nekaterih primerih gre za vremenske pojave, optične prevare ali le iskanje pozornosti.

Trdno verjamem, da je življenje tudi v vesolju – vsaka izmed neštetih zvezd ima vsaj en planet, na katerem je močno verjetno nekaj živega – a težko verjamem, da bi kdo od njih prišel na obisk. Še nadobudni vesoljci, ki živijo v osončju Alfe Kentavra, bi z našo najhitrejšo raketo potrebovali več kot 80.000 let, da bi nas dosegli. Kar pomeni, da bi morali takšno tehnologijo imeti takrat, ko se je homo sapiens komaj odločil, da bo šel s trebuhom za kruhom z afriške celine.

Statistika, ki prihaja iz projekta Modra knjiga, kaže, da gre v petini primerov za letala, četrt primerov je astronomske narave, 14% je vremenskih balonov, več kot petina primerov pa nima razlage.

Najbolj preprosta razlaga so plovila in naprave, o katerih CIA raje molči. Če ljudje verjamejo, da nad njimi dirkajo Nezemljani, njihovim uradnikom za stike z javnostjo ni treba razlagati, kaj se v puščavi Nove Mehike in Nevade preizkuša.

Ampak!

Neznani leteči predmeti so znova postali aktualni leta 2020, ko je Pentagon aprila objavil tri kratke posnetke, ki naj bi prikazovali “neprepoznane zračne pojave”. Posnetki, ki naj bi prikazovali hitro-premikajoče NLPje, so bili posneti z infrardečimi kamerami na ameriških vojaških letalih. Na dveh posnetkih lahko slišimo pilote, ki jih hitrost neznanih plovil izredno preseneča in zabava.

Kot rečeno je dobra petina prijavljenih opažanj neznanih letečih predmetov nepojasnjena in Pentagon priznava, da ni povsem jasno, kaj so naprave na posnetku. Ameriška mornarica ima celo uradna navodila, kako naj piloti poročajo o morebitnih neznanih plovilih v zraku. Zanimivost: zgornji posnetek je mornarica spomladi 2018 že predala Zvezdni akademiji za umetnost in znanost, ki jo je med drugim ustanovil tudi Tom DeLonge iz skupine Blink-182.

Kakorkoli, Pentagon je kljub priznanjem osrednje obveščevalne službe in zdravi pameti vseeno resno preučeval poročila o čudnih letečih zadevah na nebu, program pa je potekal med letoma 2007 in 2012. Vodja zaupnega programa Luis Elizondo je leta 2017 za CNN dejal:

Ta plovila imajo lastnosti, ki niso običajna za tista, ki jih posedujejo Združene države ali katera koli tuja država – vsaj ne, da bi mi vedeli.

Elizondo je tistega leta odstopil, ker se mu je zdelo, da je vlada preveč skrivnostna okrog programa, drugi strokovnjaki pa menijo, da bi se morala Amerika resneje ukvarjati z neznanimi letečimi predmeti, ki frčijo nad našimi glavami. Če smo dolgočasni in si priznamo, da je nemogoče, da bi napredna vesoljska civilizacija imela čas za medgalaktični turizem, potem je novica iz Pentagona očitno nov primer peska v oči. Bodisi Amerika razvija noro napredne naprave, ki jih hočejo z novicami o Marsovcih skriti (tako kot v petdesetih letih 20. stoletja) ali pa so videli noro napredne naprave svojih sovragov.