Pred časom sem vam postregel z deseterico skrajno kratkih obnov literarnih klasik, ki je med bralci požela odobravanje in nekaj dvignjenih brkov. Ker nam zgodovina ni dala samo desetih klasičnih tekstov, vam v sledečem zapisu predstavljam še 10 skrajno kratkih obnov, ki lahko nadomestijo branje klasike. Bolj vesel pa bom, če vas dotične obnove spodbudijo k branju celih besedil. Tokrat sem k vsakemu naslovu dodal še povezavo, ki vas bo pripeljala do brezplačnega besedila, povsem zakonito. (Teksi so vsi v angleščini.)
Hamlet (William Shakespeare)
O čem gre: V kraljevini Danski se odvija maščevanje mladega princa Hamleta nad stricem Klavdijem, ki mu je ubil očeta (kralja), zasedel njegov prestol, in grel posteljo njegovi materi, Gertrudi. Igra lepo prikaže norost – tako pravo kot tudi zaigrano – in raziskuje teme, kot so izdajstvo, maščevanje, incest in moralna sprijenost.
Zakaj je pomemben: Če odštejemo neskončno zmožnost citiranja, je Hamlet Shakespearova najdaljša igra in gotovo najbolj vplivna v svetu dramatike. Vplivala je na velika imena kot so Goethe, Dickens in Joyce, sama igra pa je bila največkrat uprizorjena.
Skozi zrcalo (Lewis Carroll)
O čem gre: Nič ni tako, kakor je videti, izve Alica, ko potuje skozi zrcalo. Zgodba raziskuje koncept zrcalne slike, vzvratnega časa in šahovske strategije. Vse to je Carroll zavil v dogodivščino mladega dekleta, ki naleti na Rdečo kraljico, debela dvojčka in ostale neverjetne like.
Zakaj je pomemben: Zaradi raziskovanja jezika, filozofije in simbolizma. Že same pesmi, ki jih je Carroll vključil v zgodbo, so vredne pozornosti.
Potovanje v sredino Zemlje (Jules Verne)
O čem gre: Profesor in njegov nečak se odpravita na fantastično potovanje globoko pod zemljino skorjo v svet pradavnih pošasti in podzemnih nebes. Četudi je znanost povsem sesula Vernovo vizijo središča zemlje, zgodba ostaja ena najbolj priljubljenih dogodivščin 19. stoletja.
Zakaj je pomemben: Preprosto zato, ker je za čas svojega nastanka svež, razburljiv in pravo nasprotje sodobnikov.
Moby Dick (Herman Melville)
O čem gre: Ko se Ishmael odpravi na kitolov, se mu niti sanja ne, kakšne grozote ga čakajo na neusmiljenem morju. Čudaški kapitan Ahab je obseden s točno določenim kitom, ki ga hoče ujeti za vsako ceno.
Zakaj je pomemben: Melville s pomorsko dogodivščino preiskuje koncepte razredov in družbenih statusov, obstoj boga, z antropomorfizmom pa raziskuje človeške instinkte, značilnosti in motivacije.
Grof Monte Cristo (Alexandre Dumas)
O čem gre: Fantastičen roman z odličnimi liki in veliko dogajanja pripoveduje zgodbo Edmonda Dantesa, mladega francoskega mornarja, ki se znajde pred pragom sreče in blaginje.
Zakaj je pomemben: Ker čudovito razišče teme upanja, pravice, maščevanja, milosti in odpuščanja. Med zgodbo o mladeniču, ki je po krivem zaprt, a pobegne in obogati, se sprašuje, kako njegovi načrti vplivajo na nedolžne in na tiste manj nedolžne.
Škrlatno znamenje (Nathaniel Hawthorne)
O čem gre: V času puritanstva v Bostonu 17. stoletja je bilo prešuštvo in izven-zakonski otrok nekaj nepredstavljivega. Glavna junakinja, Hester Prynne, rodi nezakonsko hčer in ker jo družba gleda grdo, poskuša zgraditi novo življenje skozi kesanje in dostojanstvo.
Zakaj je pomemben: Med raziskovanjem greha in krivde Hawthorne ustvari prvo pravo junakinjo ameriške književnosti. Zgodba je prikaz nevidne ločnice med zasebnostjo in javnostjo, ter človekove razdeljenosti med sferama.
Gospodar muh (William Golding)
O čem gre: Skupina mladeničev se znajde na samotnem otoku in sprva izgleda, da bo dogodivščina zelo zabavna. A s časom se življenje na otoku spremeni v nočno moro strahu in smrti. Vsakdanja merila obnašanja padejo in svet čričkov in domačih nalog nadomesti svet primitivnosti in groze, v katerem veljajo nova pravila.
Zakaj je pomemben: Ko je bila leta 1954 knjiga izdana, je povzročila ogromno polemik o brutalnem prikazu človeške narave. Zgodba je prispodoba, mit in moralka, ki s podtonom politike in pričakovanjem apokalipse pokaže, kako krhka je človečnost ljudi, ko pravila niso več pomembna.
Don Kihot (Miguel de Cervantes)
O čem gre: Glavni junak je tako padel v branje romantičnih zgodb o vitezih, da se odloči, da postane vitez tudi sam. Ob boku mu stoji Sančo Pansa, ki je njegovo polarno nasprotje. Dvojica potuje po svetu in se spopada z mlini na veter ter drugimi ovirami.
Zakaj je pomemben: Ker je odlična parodija na romantične zgodbe tistega časa, ki jih je Cervantes očitno imel čez glavo. Roman je najvplivnejše delo španske književnosti in eden glavnih temeljev sodobne zahodne literature. Ker je bil tako drugačen od takratne literature, je takoj postal klasika, iz njega pa so v zadnjih štirih stoletjih črpali mnoge prispodobe, ki se jih uporablja v vsakdanjem jeziku.
Nesrečniki (Victor Hugo)
O čem gre: Zgodba sledi številnim likom od leta 1815 do upora pariških republikancev leta 1832. Glavna vloga je Jean Valjean, ki išče pravico odrešenje.
Zakaj je pomemben: Četudi napisan leta 1862, je roman še kako aktualen dandanes. Jean Valjean je bil zaprt zaradi kraje štruce kruha, Hugojev neverjetni realizem pa je pokosil vse svoje sodobnike. V pariškem podzemlju se bije boj med dobrim in slabim, med zločinom in kaznijo ter med obupanimi in pokvarjenimi.
Canterburyske povesti (Geoffrey Chaucer)
O čem gre: Romarji potujejo v Canterbury in tekmujejo, kdo bo povedal boljšo zgodbo, nagrada pa je brezplačno kosilo v lokalni taverni, ko se vrnejo z romanja.
Zakaj je pomemben: Vsak študent angleške književnosti mora poznati Povesti, saj je zbirka zgodb ena najpomembnejših v zgodovini Anglije. Medtem, ko je Evropa pisala predvsem v francoščini in latinščini, je Chaucer uporabil pogovorno angleščino in jo umestil na zemljevid pomembnih jezikov. Canterburyjske povesti so temeljni kamen anglosaške književnosti. Tu si lahko preberete tudi kratko zgodovino angleškega jezika.