• Zakaj Hitler ni hotel biti “naci”

    Ko danes beseda teče o Hitlerju in njegovi stranki, redko uporabimo kratico NSDAP ali predolgo frazo Nacionalsocialistična nemška delavska stranka. Raje rečemo nacist ali kar naci. Tudi ko govorimo o sodobnih skrajno-desničarskih organizacijah kot sta npr. Generacija Identitete ali Domovinska liga, rečemo, da so neonaciji. V anglo-ameriškem svetu je izraz Nazi še pogostejši, kjer zgodovinske knjige ali dokumentarne oddaje govorijo o “Nazi Germany” ali “Nazi Camps”. Nemci, na primer, raje rečejo national-socializmus ali pa preprosto NS. Sam Hitler, vrhovni naci, ni hotel, da njega ali njegove pristaše kdo kliče naci. Zakaj se je izraz obdržal? Zaradi jezuitov, kmetavzarjev, in zgodovine, ki jo pišejo zmagovalci. Ko so leta 1919 ustanovili stranko…

  • Psihopat in sociopat: kakšna je razlika?

    Pogosto se meša izraza “sociopat” in “psihopat”. Kakšna je razlika? Resnici na ljubo izraza mešajo tudi mnogi forenzični psihologi in kriminologi, strokovnjaki pa se ne morejo zediniti, če razlika res obstaja. Sveta knjiga psihologije, Diagnostic and Statistical Manual of Mental Distorders (DSM-5), ki jo je izdala Ameriška zveza za psihiatrijo (APA), tako sociopatijo kot tudi psihopatijo uvršča pod naslov asocialnih osebnostnih motenj. Te motnje imajo skupnih nekaj simptomov: neupoštevanje zakonov in družbenih norm neupoštevanje pravic drugih ljudi odsotnost občutka obžalovanja ali krivde nagnjenost k nasilnemu vedenju Glavna razlika med psihopati in sociopati je v izvoru in pomembnih dejavnikih motnje. Psihopati naj bi značilnosti v temperamentu (impulzivnost, nezmožnost ponotranjenja norm in tvegano…

  • Kaj je “globoka država”?

    Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto. Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so…

  • Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

    Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od nekdaj živeli Slovenci. Po prvi svetovni vojni so kobariškemu čudežu navkljub Italijani dobili celotno Primorsko, a njihov apetit po slovenskem ozemlju ni bil nekaj spontanega. Italijanskim iredentistom se je po teh krajih kolcalo že sredine devetnajstega stoletja, ko so prišli na idejo, da imajo njihova kulturna manjšina pravico…

  • Kje IKEA pobira imena za svoje izdelke?

    Verjetno je malo ljudi, ki še niso bili v ogromni trgovini IKEA. Mnogi se odpravijo v tisto v Celovci, še več pa v tisto v Viležu. In redki se vrnejo domov praznih rok, kar pomeni, da imajo doma vsaj en izdelek z imenom kot je Malm ali Ivar ali pa Kallax. (Prvi je predalnik, drugi je regal, tretji pa prav tako neke vrste sistem polic.) A od kod prihajajo ta imena? So povsem naključna in izmišljena? Izkazalo se je, da v trgovinah IKEA ni nič prepuščeno naključju, ter da so nenavadna imena sistem, ki si ga je izmislil ustanovitelj Ingvar Kampard. Ker ga muči disleksija, se ni hotel zanašati na…

  • Susan Bennett: ženska, ki je Siri posodila glas

    Skoraj milijarda Zemljanov pozna Siri, “inteligentnega osebnega pomočnika”, ki uporabnika posluša in mu (bolj ali manj uspešno) ponudi odgovor v 17 jezikih. Trenuten glas v ameriški angleščini je glas Susan Bennett, ki je pred-nastavljeni asistent od iPhone 4S dalje. Bennett prihaja iz New Yorka in svoj glas ponuja že 42 let. Delala je za mnoge multinacionalke kot so Ford, Coca Cola, McDonald’s Goodyear in Visa. Siri je postala čisto po naključju, ko je že naročena igralka zbolela. Podjetje Scansoft je poleti 2005 namreč sestavljalo podatkovno bazo za “izgradnjo govora”. Bennett je snemala dober mesec po pet ur na dan in brala različne besede, stavke in odstavke, iz katerih so na podlagi glasov…

  • Besede, ki v slovenščini ne obstajajo #3

    Predolgo je minilo od zadnjega seznama besed, ki v slovenščini nimajo ustreznice. Ne spreglejte prvega in drugega seznama. Besede, ki v slovenščini ne obstajajo: Bérézina (francoščina): “C’est la bérézina!” izraža več kot le resno polomijo. Prihaja iz imena beloruske reke, ki so jo leta 1812 poskušali prečkati Napoleonovi vojaki, a so med bitko izgubili nešteto mož (okrog 25 tisoč). Bolan (bosanščina): Medmet, ki ga uporabljajo mnogi Bošnjaki, pomeni moškega, uporablja pa se ga v neformalnem neposrednem sporazumevanju. Formacja (poljščina): Sociologija s to besedo označuje miselni okvir in kulturo, značilno za eno generacijo. Celo življenje pripadamo svoji “formacji“. Gattara (italijanščina): Beseda prihaja iz besede gatto, pomeni pa starejšo in osamljeno žensko,…

  • 40 angleških besed, ki so nastale med prvo svetovno vojno

    Jezik se neprestano razvija, kar je razvidno v naraščaju novih besed, ki ga vsako leto doživlja angleščina. Tudi tako velik dogodek kot je bila prva svetovna vojna gotovo vpliva na nastanek novih besed. V slovarjih najdemo mnogo besed, ki so se prvič pojavile med letoma 1914 in 1918. Seveda niso vse nastale zaradi Velike vojne, ogromno pa se jih je rodilo v krvavih rovih evropskih bojišč. Nove besede so kovali tako angleški kot tudi ameriški vojaki, ki so od lokalnega prebivalstva prevzeli ta in oni izraz in ga sčasoma udomačili. Spodnji seznam se ubada prav z omenjenimi besedami. 1914 Sam izraz “svetovna vojna” je bil prvič omenjen leta 1898 kot…

  • Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Lidija Hartman prebere pesem Soči

    Simon Gregorčič, “Goriški slavček”, je leta 1879 v Stritarjevem Zvonu objavil pesnitev Soči. Mnogi v njej vidimo srhljivo napoved prve svetovne vojne in Soške fronte, ki se je zgodila četrt stoletja kasneje, a Anton Slodnjak, literarni kritik, je menil, da ni šlo za jasnovidnost, temveč za odziv na ustanovitev Italie irredente leto poprej. Pesem je prebrala neponovljiva Lidija Hartman, za kar se ji zahvaljujem še tukaj, zahvala pa gre tudi Maruši Kerec, ki je navezo vzpostavila. Sam težko v slovenski poeziji najdem boljšo pesem kot je Gregorčičeva oda najlepši reki sveta, ampak temu verjetno botruje tudi dejstvo, da se je rodil 20 minut stran, reka pa teče 1 km od…

  • Čudovite ilustracije iz 130 let starega Krokarja

    Knjižnica ameriškega Kongresa ima zbirko neverjetnih knjig, slik, filmov in zvokov, ki so na voljo na spletu in povsem brezplačno. Med njimi se skriva tudi redka izdaja Krokarja Edgarja Allana Poa, ki je izšla leta 1884. Prekrasne ilustracije je prispeval francoski ilustrator Gustave Doré, ki je umrl leto pred izidom knjige. Najlepše ilustracije sem zbral spodaj.

  • Etimološko gledano so geni povsod

    Geni so tiste drobne zadeve, ki določajo, kakšni smo. Beseda gen izvira iz latinske besede genus (ta pa iz grške genos), ki pomeni rojstvo, oziroma izvor. Genetika je naslednja beseda s tem korenom in pomeni vedo, ki se ukvarja z geni. Ta je najbolj očitna. Prav tako generacija, ki prihaja iz infinitiva genero (ustvariti), ta pa je naravnost iz genusa. Malo manj očitna je beseda general in zdaj, ko vemo, da ima iste korenine, je genocid, ki ga ponavadi ukažejo prav generali, ironičen izraz, saj bi etimološko pomenil samomor. V angleščini beseda generous pomeni radodaren, korenine pa si deli z doslej naštetimi besedami. Sprva je beseda nosila pomen “well-born”, kar pomeni “rojen v bogato družino”. Svojčas so sklepali, da…

  • LPP postaje prevedene v angleščino

    Pred časom sem se pozabaval s shemo LPP in imena prevedel v angleščino. Vmes sem že pozabil na hec, zdaj pa je čas, da se ga spet na svitlo postavi. Nekatera imena so prevedena dobesedno, druga pa so poangležena ali kako drugače prirejena. Koliko jih lahko uganete brez izvirnika? Za večjo verzijo kliknite na sliko.

  • 100 ameriških sleng besed in fraz 20. stoletja

    Vsako desetletje vsakega jezika ima svojo bero značilnih besed in z ameriško angleščino ni nič drugače. Tisti bolj načitani prepoznajo čas nastanka besedila po nekaj besedah, mi pa se navdušujmo nad stotimi čudovitimi besedami, ki so značilne za prejšnjih sto let. 1900 – 1910 bash (n): a drunken spree (pijančevanje) call on the carpet (vp): to scold, chastise (oštevanje) doll up (v): dress up stylishly (lično se obleči) goop (n): a stupid person (trap) hanging (adj): excellent, oustanding (izjemen) ice (n): diamonds, jewerly (diamantni nakit) just off the boat (pp): naive (zelenec) live-wire (np): an exciting person (zanimiva oseba) lollapalooza (n): something excellent, oustanding (čudovito) skidoo (v): to leave (oditi)…

  • Zakaj ima angleščina toliko sopomenk za pijanost?

    V angleščini obstaja na stotine besed in fraz, ki pomenijo biti pijan. Osnovna fraza je seveda being drunk in v knjižni angleščini sopomenk ni pretirano veliko.: besotted, bevvied, imbibed, inebriated, intoxicated, paralytic, in toped. Sleng pa po drugi strani pozna neverjetno veliko sinonimov. Eden glavnih strokovnjakov za sleng, Jonathon Green, je v 500-letni zgodovini angleščine našel več kot sto tisoč različnih slengovskih besed in med njimi je okrog tri tisoč tistih, ki pomenijo pijanost. J.Y.P. Greig je leta 1938 v Edinburgh Review zapisal, da ima sleng tri glavna gonila: seks, denar in opojne pijače. Če dobro pobrskate po svojem besednjaku, boste videli, da se pisec ni zmotil. [1] Če omenimo…