Kultura

Zakaj imamo vsi šivalni pribor v škatlah za piškote?

Skoraj vsaka hiša (predvsem babice) ima nekje zbledelo kovinsko škatlo za piškote iz pradavnine, v kateri je pospravljen šivalni pribor: niti, šivanke, škarje, krojaški meter, bucike, in tako dalje. Gumbi si po določenem času seveda zaslužijo čisto svojo škatlo.

Odgovor na vprašanje »Zakaj ravno kovinske škatle za piškote« se nam ponudi sam: ker so praktične. A kako je prišlo do tega? Imajo res vse stare mame Schrodingerjeve škatle, pri katerih nisi prepričan ali so v njih slaščice ali šivanke? Ker se trenutno ne dogaja res nič pomembnega (če odštejemo pandemijo, vzpon fašizma, globalno segrevanje, itd.), sem se lotil raziskovanja.

Najprej sem na Twitterju in Instagramu ljudi vprašal, če imajo tudi oni šivalno opremo pospravljeno v škatlah za piškote in odgovor je glasen da. Na Twitterju je 74% takšnih, na Instagramu pa 71%.

Zanimiva razprava se je pred dvema letoma razvila – kje drugje – na Redditu, ko je nekdo objavil meme z babico, ki podobno kot Drake ni navdušena nad piškoti v škatli, ko pa je govora o šivalnem priboru, se njeno mnenje spremeni. Eden od komentatorjev je vprašal, če je to navada pri ženskah vseh kultur in na stotine komentatorjev je poročalo iz svojih držav. Tako smo dobili zemljevid, ki pokaže, kje je ta pojav prisoten:

Torej skoraj povsod.

Leta 2015 se je fenomena lotila celo oddaja Code Switch na NPR, ki je ugotovila, je glavna znamka maslenih piškotov Royal Dansk – od ZDA do Kitajske, od Velike Britanije do Mehike, od Avstralije do Slovenije. No, moja babica ima škatlo angleških piškotov, ampak to niti ni tako daleč. Omenjena oddaja me je nato peljala do članka na Buzzfeed. Kaj so dognali tam?

Piškote so sprva prodajali v papirnatih vrečkah, kjer so se zelo hitro zlomili in zdrobili, dokler ni Royal Dansk leta 1966 ustvaril svojo značilno modro kovinsko škatlo, v kateri so bili piškoti varni pred zoprnim uničenjem. Njihova spletna stran pravi:

Škatla iz pločevine je ohranjala svežino piškotov, olajšala je shranjevanje, njena dodana vrednost pa je bila uporabnost tudi potem, ko je piškotov zmanjkalo.

Verjetno se strinjamo, da škatla ni samo uporabna, ampak tudi dokaj lepa. In ker imajo vsi radi piškote in so škatle sčasoma postale glavna embalaža zanje; in ker ima vsako gospodinjstvo doma kup šivalnih pripomočkov, ki so običajno majhni, okrogli in izmuzljivi, je logično, da so svoj dom našli prav v dotičnih škatlah. Če je zdaj embalaža večinoma neuporabna, so ljudje v preteklosti hitro ugotovili, da so škatle s piškoti lahko zelo uporabne.

Po eni strani je torej razlog dober marketing piškotne industrije, po drugi pa vse babice, ki so v prazni – in v tistem trenutku neuporabni – škatli našle popoln kraj za krojaško drobnarijo.

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.