Jezik,  Knjige,  Literatura,  Seznami

Poletno branje 2015

Poletje je pregovorno čas, ko naj bi človek bral več, saj naj bi zaradi dopusta imel tudi več časa. Medtem, ko se večina na plaži potopi v ljubezenske romane in ceneni šund, pa mnogi radi posežejo po kvalitetnem branju, ki še dolgo pusti mentalni priokus. Ko se torej udobno namestite v senco nekje blizu penečega se morja (praženje in gojenje kožnega raka je preveč 20. stoletje), možganov ne odklopite povsem in si preberite eno ali več knjig iz spodnjega seznama. V poletno branje sem vključil tako leposlovje kot tudi strokovno literaturo.

A Brief History of Seven Killings (Marlon James)

a-brief-history-of-seven-killings

Konec leta 1976, tik pred volitvami, je sedem moških vdrlo v hišo Boba Marleya in ustrelilo vse v hiši – na srečo niso nikogar ubili. Zakaj so napadli pevca, ki je hotel čez nekaj dni s koncertom pomiriti svoj narod? Kdo ga je napadel in kaj se je zgodilo s strelci? Knjiga pove zgodbo, ki zaobjema več desetletij, pogleda, kako je dogodek vplival na nasilna osemdeseta v New Yorku in kako se je do devetdesetih Jamajka spremenila. Jamesov tretji roman je temeljito raziskan, liki so izdelani do zadnje podrobnosti, stil pa je električen in prijetno umazan.

All the Light We Cannot See (Anthony Doerr)

Dotična knjiga je verjetno ena boljših, ki sem jih doslej prebral. Doerr s svojim čudovitim stilom in jezikom pričara medvojno Francijo in Nemčijo, predstavi barvite like in sprede zgodbo dveh najstnikov – slepe francoske deklice, ki ji oče zaupa izredno pomemben predmet (in s tem doda potencialni magični realizem), predmet, ki ga hoče vpliven, a umirajoč nacist; ter zgodbo mladega nacista, ki se s svojo naivnostjo znajde v morilskem stroju in upa, da se bo lahko nekoč odkupil. Če ne bi bil ta seznam urejen po začetnicah, bi se knjiga znašla na prvem mestu.

Ghost Fleet (P.W. Singer, August Cole)

Peter Singer in August Cole sta sicer znana po strokovni literaturi, ki se ukvarja s sodobno geopolitiko, nacionalno varnostjo in modernim vojskovanjem. Zato lahko od njih pričakujemo, da vesta, kako bi bila videti tretja svetovna vojna. A možakarja presenetita tudi z leposlovjem in to že v prvem poskusu. Z mnogimi liki in napeto zgodbo, ki se poigrava s scenarijem, kako bi se odvijala vojna med Kitajsko in Združenimi državami Amerike v bližnji prihodnosti, kjer boji potekajo na morju, v zraku, na kopnem in na spletu. Kot se za tehno-triler spodobi, je ogromno tehničnih podatkov o vojaških strojih in orožju, a špekulativna in napeta zgodba bi znala navdušiti tudi tiste, ki jih kalibri in tone ne zanimajo preveč.

Knockemstiff (Donald Ray Pollock)

knockemstiff

Oda ameriškim ‘redneckom’, ‘trailer trashu’, disfunkcionalnim družinam in nasilnim pijancem zapuščenih mest bogu za hrbtom, je sicer stara že sedem let, a sem jo odkril šele letos. Priporočam jo ljubiteljem brutalnega realizma in tistim, ki hočejo brati stvari, ki so v diametralnem nasprotju ljubezenskim romanom. Donald Ray Pollock je v osemnajstih kratkih zgodbah in pisanih ter uničenih likih (ki se vračajo) orisal svoj rodni kraj, od katerega danes ni več veliko ostalo. Od druge svetovne vojne pa do devetdesetih se zvrstijo zgodbe ljudi kot so oče, ki je svojega sina napolnil s steroidi, da bi postal prvak v ‘mišičnjakarstvu’; zmešan samotar, ki naleti na incest in se odloči, da bo ukrepal; fant, ki zbeži s prvim tovornjakarjem, ki ga sreča… To so hitre in zabavne zgodbe o najbolj žalostnih ljudeh v Ameriki (in verjetno na svetu). Mogoče gre opozoriti, da zgodbe niso za tiste z bolj nežno naravo.

No Man’s Land (Pete Ayrton)

Nikogaršnja zemlja je čudovita zbirka leposlovja, ki je nastalo med prvo svetovno vojno ali pa govori o tem krvavem delu 20. stoletja. Pete Ayrton, Londončan, ki je nekoč učil filozofijo, zdaj pa je tako prevajalec kot tudi navdušenec nad zgodovino, je zgodbe previdno izbral iz vsakega naroda, ki je bilo vpleteno v vojno. Tako se je v knjigi znašel odlomek iz knjige Doberdob Prežihovega Voranca, družbo pa mu delajo med drugimi William Faulkner (Crevasse), Jaroslav Hašek (Švejk gre v vojno), Dalton Trumbo (Johnny Got His Gun), in seveda Erich Maria Remarque z odlomkom iz kultne knjige Na zahodu nič novega. Ker se v naslednjih letih spominjamo stoletnice omenjene vojne, se spodobi prebrati vsaj dotično knjigo.

Poems That Make Grown Men Cry (Anthony & Ben Holden)

poems-that-make-grown-men-cry

Vsekakor ne gre pozabiti na poezijo. In tokrat ni govora o katerikoli poeziji, temveč o tisti, ki solzo privabi tudi iz najbolj trdoživih moških. Brata Holden, pisca in kritika, sta zbobnala sto moških, ki kaj veljajo v svetu literature, filma, znanosti, arhitekture, gledališča in človekovih pravic. Moški dvajsetih narodnosti med letoma 20 in 80 so torej slavni in niso znani po tem, da bi jokali v javnosti. V tej knjigi priznajo, kateri delčki poezije so jih iz zasede ganili in spravili v jok. Brata sta našla izpovedi večnih legend kot so Walt Whitman, W.H. Auden in Phillip Larkin, izpovedali pa so se med drugim tudi J. J. Abrams, John le Carré, Stanley Tucci, Colin Firth, Nick Cave, Billy Collins, Stephen Fry, Christopher Hitchens…

Revival (Stephen King)

revival

Stephen King ne potrebuje predstavitve. Vsako leto nas razveseli z vsaj dvema knjigama, konec lanskega leta pa je izdal knjigo Revival, ki se priklanja Frankensteinu in noveli The Gread God Pan. Torej vas čaka nekaj dobre lovecraftovske atmosfere. Kakorkoli, King tokrat pripoveduje o zasvojenosti, o fanatikih in se sprašuje, kaj obstaja onkraj smrti. Zgodba se vrti okrog mladeniča, ki ga je nekaj obsedlo in pastorja, ki zaradi tragedije pošlje boga tja, kamor sonce ne posveti. Vse se razvije od začetka do sredine 20. stoletja, konec pa je tako grozljiv, da bi nanj bil ponosen še Edgar Allan Poe.

Signs Preceding the End of the World (Yuri Herrera)

signs-preceding-the-end-of-the-world

Pogosto se zalotim, da berem predvsem romane, ki jih pišejo anglo-saksonski belci. Ker mora človek, ki hoče biti razgledan, svet pogledati tudi iz drugega zornega kota, sem na seznam dal tudi zgodbo, ki jo je napisal mehiški pisatelj. (Obljubim, ni edini predstavnik ne-belskega sveta.) Herrera nam oriše krut svet meje med Mehiko in ZDA in nam predstavi čudovite like, ki poskušajo mejo prečkati. Kako prečkati eno najbolj varovanih meja na svetu? Kako se pripraviti na povsem drugačen svet, kjer je ‘imigrant’ umazana beseda – še posebej ko veš, da ni več poti nazaj? Kako se v nasilnem in mačističnem svetu znajde mlado dekle, ki hoče v Obljubljeni deželi najti svojega brata, ki mu hoče dati dve sporočili: eno od matere in eno od mehiškega podzemlja?

Spin (Robert Charles Wilson)

spin

Znanstveno-fantastično trilogijo, katere prvi (in najboljši) del je ta knjiga, mi je nekdo priporočal lansko poletje, ko sem na Twitterju tarnal, da ne vem, kje začeti v svetu omenjenega žanra. In kako dobro priporočilo je to bilo. Zgodba se vrti okrog Dogodka, zaradi katerega izgine zvezdnato nebo, kaj več pa vam ne smem izdati. Lahko pa povem, da je povezano z relativnostjo časa, nezemljani, Marsom, naprednimi tehnologijami in kolonizacijo vesolja. Ljubiteljem ZF žanra knjigo toplo priporočam.

Station Eleven (Emily S. Mandel)

station-eleven

V zadnjih letih bralci ne morejo preživeti brez romanov, kjer ljudje komaj preživijo. Govorim o post-apokaliptičnih štorijah, ki se vrtijo okrog ljudi, ki morajo preživeti virus/zombije/nezemljane/vse ali pa o distopijah, kjer vladajo zlobne korporacije (kjer ugotovimo, da 1. to počnejo že danes in 2. to berejo večinoma mladi). Kakorkoli, Station Eleven je druge sorte post-apokaliptičen roman. Po grozni pandemiji je svet povsem drugačen (do tu se ne razlikuje dosti od ostalih), zgodba pa se osredotoča na skupino igralcev, ki potuje od naselja do naselja in uprizarja Shakespeara. “Ker preživetje ni dovolj,” citirajo Zvezdne steze in poskušajo v puščavo prihodnosti prinesti umetnost, ki je tisto, kar nas loči od živali. Emily St. John Mandel čudovito zgodbo preplete čez več desetletij in poje odo umetnosti, vmes pa nam natrosi dovolj zapletov in razpletov, presenečenj in imenitnih likov, mimogrede pa nam v obliki “preroka” postreže še s kritiko religije. Kaj več pa še hočemo od post-apokaliptične zgodbe?

The Cartel (Don Winslow)

the-cartel

Delo, ki bi zlahka lahko spadalo v strokovno literaturo, če ne bi bilo napisano v obliki romana, je napeta zgodba o mehiškem podzemlju (ki je skoraj povsem že na površju) in dodatnem delcu sestavljanke, ki ji pravimo Mehika. Po uspešnem romanu The Power of the Dog nam Wilson postreže z nadaljevanjem, ki temelji na resničnih dogodkih in osebah. Moč, korupcija, maščevanje in iskanje pravice so del zadnjega desetletja v krvavi mamilarski vojni, ki divja in pustoši po Mehiki. Zgodba se osredotoča na agenta DEA Arta Kellerja, ki že 30 let lovi narko kralja, ki mu je umoril partnerja. Keller ga spravi za zapahe, za to hudo plača, narko kralj pa se čez čas vrne in poskusi znova zgraditi svoj imperij. To je zgodba o enem človeku, ki se poskuša soočiti z zlom. Res gre za Američana, ki lovi mehiškega mafijca, ki služi predvsem zato, ker imajo Američani radi vse, kar zadane. Bralec pa med branjem ne sme pozabiti, da so se vsi dogodki v knjigi v malce drugačni obliki zgodili zares – v vsej svoji krvavi grozljivosti.

The Dirty Dust: Cré na Cille (Mairtin O Cadhain)

Za Cadhaina pravijo, da je najboljši irski pisatelj, njegovemu neslavnemu romanu pa se težko upreš. Kot se za Irca spodobi, nam v zgodbi ponudi živahno satiro, polno črnega humorja. Posebnost romana je v tem, da so vsi njegovi liki mrtvi, vse pa se dogaja pod zemljo. A če je treba o mrtvih govoriti lepo, je to zadnje, kar počnejo mrtveci v The Dirty Dust. Govorice, trači, prepiranje, tožarjenje, pritoževanje in nadlegovanje se dogaja pod tihimi nagrobniki ves dan in vso noč. Mrtvi namreč ne morejo početi ničesar, zato govorijo in govorijo. “Ne vem ali so me dali v grob za funt ali za 15 šilingov? Naj se jebejo, če so me vrgli v tistega za deset šilingov, po vseh opozorilih, ki sem jih dala,” v prvih vrsticah potarna glavna junakinja, ki so jo ravnokar pokopali. In ne, ta prismuknjen roman ni nov – napisan je bil leta 1949, a v angleščini je na voljo šele od letos. Zato je nov za vse, ki ne znajo irsko.

The Girl on the Train (Paula Hawkins)

the-girl-on-the-train

Linčali bi me, če na seznam ne bi uvrstil ene najbolj priljubljenih knjig letošnjega leta. Nekateri pravijo, da te zasvoji, drugi pa obljubljajo, da boste po branju drugače gledali na življenja drugih ljudi. Sam lahko rečem le, da je zgodba še bolj napeta kot tista v Gone Girl, oziroma Ni jeThe Girl on the Train pripoveduje zgodbo Rachel, ki se vsak dan z vlakom v službo pelje mimo predmestja, v katerem vsakič opazuje mlad par. Zanjo sta popolna in vse tisto, kar njeno življenje ni. A nekega jutra se vse spremeni in Rachel se mora vmešati v tuje življenje (in z njo tudi policijo). Brez skrbi, film se že dela (z Emily Blunt).

The Suicide (Mark SaFranko)

Na seznamu nekaj manjka. Dober stari krimič, ki je ravno dovolj temačen. Imeti mora kompleksnejše like, avtorja ne sme biti strah zaiti v temno stran človeške duše in psihe, dogajati pa se mora seveda v New Yorku. Ravnokar sem opisal roman The Suicide, katerega glavni lik je detektiv Brian Vincenti, ki naleti na samomor neznane ženske – ki je sprva videti kot le še eden od mnogih. Nato pa se vse zaplete. Liki so do določene mere klišejski, sama zgodba pa nič eksplozivno novega. A če iščete kvalitetno kriminalko, ji posvetite nekaj pozornosti.

The Three-Body Problem (Cixin Liu)

the-three-body-problem

Obljubil sem še en roman, ki ga ni napisal bel Zahodnjak. Cixin Liu je najbolj priljubljen pisec znanstvene fantastike na Kitajskem, zdaj pa ga ima priložnost spoznati še Zahod. V prvem delu istoimenske serije, ki je (če nepošteno primerjam) mešanica sage Dune in popcorn akcionerja Dan neodvisnosti. Po kitajski kulturni revoluciji skrivni vojaški projekt v vesolje pošilja signale, da bi vzpostavil stik z nezemljani. Signal prestreže oddaljena civilizacija, ki je na robu propada (kaj znano?) in se odloči, da je čas za selitev. Zemlja se po slovensko razdeli in se prepira, če naj prišleke pozdravimo s trobentami in zakusko in jih kolaborantsko prosimo, naj uredijo ta naš pokvarjen svet; ali pa se oborožimo do zob in zeleno zalego razstrelimo z vsem orožjem, ki obstaja. Cixin Liu na 400 straneh iz tega razplete čudovito štorijo, ki bo vse ljubitelje žanra (pa tudi koga drugega) potegnila v svoj svet.

Pages: 1 2

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

5 Comments

  • mimi

    Sodeč po imenih sta le dve knjigi od 15 napisali ženski. Priporočam, da v poletno branje vključiš več avtoric.

  • mimi

    @mara, ali res verjameš, da med približno 3,5 milijard ženskami ni nobene kvalitetne avtorice? Če začneš bolj pogosto brati knjige žensk, sem prepričana, da boš našla kakšno, ki te bo navdušila.
    Nekaj mojih predlogov:
    Roxane Gay: Bad feminist
    Janet Mock: Redefinig realness
    Shiri Eisner: BI: Notes for a bisexual revolution
    Rebecca Solnit: Men explain things to me
    Sarah Reese Brennan: The Lynburn legacy
    Malinda Lo: Adaptation
    Robin Hobb: Trilogija dinastije Videc
    Paula Hawkins: Dekle na vlaku
    Margaret Mazzantini: Novorojen
    Jojo Moyes: Ob tebi
    Chimimanda Ngozi Adichie: Amerikanka

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.