• Kaj je v cepivih?

    Cepiva so v zadnjih letih jabolko spora mnogih mladih mamic in javnosti nasploh. Znanost na eni strani svetuje, naj se ljudje čim prej cepijo, bivše Playboyeve zajčice in pozabljeni igralci pa opozarjajo, da so cepiva prekletstvo in nevarnost za naše otroke. Ob tem na spletu najdemo ogromno člankov, ki opozarjajo na nevarnost cepiv – in ne več le na hipijevskih straneh, temveč tudi v (bolj ali manj) resnih medijih: Žurnal, Slovenske novice, portal Ženska, … Na drugi strani pa imamo novinarje, ki imajo raje dejstva (Delo), čudovit portal Skeptik pa se loti mitov o cepivih. Na tem mestu pa bomo pogledali, kaj je v cepivih (za gripo) in se ob vsaki…

  • Zakaj je koronavirus tako uspešen?

    Virus SARS-CoV-2, ki prenaša bolezen COVID-19, javnosti bolj znana kot koronavirus, se je iz Kitajske, kjer je bil prvič zaznan sredi novembra 2019, v nekaj mesecih razširil na celoten svet. 11. marca 2020 je izbruh okužbe bil razglašen za pandemijo. 5. marca je bil potrjen tudi prvi primer okužbe v Sloveniji. Ker je vzroke in patologijo koronavirusa odlično razložila vrsta virov, se tu ne bomo spuščali v podrobnosti, ampak se bomo vprašali, zakaj je ravno ta virus tako “uspešen” pri svojem delu. Če pred tem potrebujete hitro razlago, si poglejte odličen video, ki ga je naredil Kurzgesagt. To ni podobno gripi Sreča v nesreči je, da se posamezne koronaviruse zlahka…

  • 50 let od pristanka na luni: 10 dejstev

    Maja 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy nagovoril Kongres in rekel, da bi se moral ameriški narod zavezati k temu, da do konca desetletja spravi človeka na Luno. No, da spravi Američana na Luno. Prvi človek v vesolju je bil Sovjet in naj jih vrag vzame, če bo Sovjet tudi prvi človek na Luni. Novembra 1962, leto in dan pred atentatom, je šefu Nase, Jamesu Webbu, dejal prav to: “To je tekma, pa če hočemo ali ne. Karkoli delamo v vesolju, mora biti povezano s tem, da pridemo na Luno pred Rusi.” Osemnajstega maja 1969 je z vesoljskega centra Kennedy na Floridi v vesolje poletel Apollo 10, ki je…

  • Zdravilo številka ena za evropske bogataše: človeška trupla

    Bil je julij 1492. V Španiji se je na nov podvig pripravljal Krištof Kolumb, v Vatikanu pa je umiral papež. Inocenc VIII je bil vročičen in njegov zdravnik Giacomo di San Genesio ni vedel, kako 60-letnega papeža rešiti. Jasno je bilo, da je na smrtni postelji. Bil je pokvarjen ženskar in vse tisto, kar papež ne bi smel biti, a v doktorjevih očeh je to bil božji odposlanec, ki ga je treba pozdraviti. Resničnost govoric okrog zadnjih trenutkov tega papeža je sicer dvomljiva, a prva govorica pravi, da so mu zdravniki dali piti kri. Druga govorica pravi, da je to bila kri treh desetletnikov. Zdravniki so namreč verjeli, da ga…

  • Psihopat in sociopat: kakšna je razlika?

    Pogosto se meša izraza “sociopat” in “psihopat”. Kakšna je razlika? Resnici na ljubo izraza mešajo tudi mnogi forenzični psihologi in kriminologi, strokovnjaki pa se ne morejo zediniti, če razlika res obstaja. Sveta knjiga psihologije, Diagnostic and Statistical Manual of Mental Distorders (DSM-5), ki jo je izdala Ameriška zveza za psihiatrijo (APA), tako sociopatijo kot tudi psihopatijo uvršča pod naslov asocialnih osebnostnih motenj. Te motnje imajo skupnih nekaj simptomov: neupoštevanje zakonov in družbenih norm neupoštevanje pravic drugih ljudi odsotnost občutka obžalovanja ali krivde nagnjenost k nasilnemu vedenju Glavna razlika med psihopati in sociopati je v izvoru in pomembnih dejavnikih motnje. Psihopati naj bi značilnosti v temperamentu (impulzivnost, nezmožnost ponotranjenja norm in tvegano…

  • Najboljši podcasti pod Soncem

    Podcasti, oziroma poddaje, so trenutno eden najbolj priljubljenih oblik zabave, saj so v bistvu radijske oddaje, ki so na voljo kadarkoli. Zanimivo, beseda je skovanka angleške besede “broadcast”, ki pomeni oddajanje in priljubljenega predvajalnika iPod, naša “poddaja” pa je le brihtna prenesenka. Trenutno je skoraj milijon različnih podcastov in celo klasične radijske oddaje so skoraj nemudoma na voljo v obliki podcasta. Ker nimate časa pregledati vseh oddaj, vam bo ta seznam gotovo v pomoč. Zbirka je razdeljena na slovenske in tuje (angleško govoreče) oddaje. Ker se seznam redno osvežuje, vam svetujem, da ga dodate kar med priljubljene. Apparatus Apparatus avtor Anže Tomić opisuje kot serijo pogovorov z legitimnimi člani družbe…

  • Najboljše znanstvene knjige leta 2015

    Leto 2015 je bilo napeto, zanimivo in čudovito – predvsem na področju znanosti. Tudi znanstvena literatura ne zaostaja, zato smo letos dobili ogromno odličnih knjig, ki se ukvarjajo z vesoljem, zgodovino, roboti, možgani, … Ker se leto bliža koncu, si poglejmo, katere knjige so bile najbolj poučne in zanimive. 13.8 (John Gribbin) V prejšnjem stoletju smo v fiziki dobili dve veliki teoriji: splošno teorijo relativnosti in kvantno teorijo. Prva razlaga obnašanje zelo velikih, slednja pa obnašanje zelo majhnih stvari. John R. Gribbin, britanski astrofizik, se je po svoje lotil naloge, ki jo znanost poskuša opraviti v zadnjih desetletjih in sicer združiti obe teoriji v “teorijo vsega”. Nekateri sicer vemo, da…

  • Kako postaneš astronavt?

    Skoraj vsak otrok, ki ga vprašaš, kaj bi rad bil, ko bo velik, odgovori, da bi rad bil astronavt. Kar ni čudno, saj je to najbolj ekskluziven poklic na svetu (če ne štejemo papeža), ki ti omogoča letenje z raketami in ogled Zemlje od zgoraj. Slednje je še bolj ekskluzivno doživetje kot papeževanje. A kako težko je postati astronavt? Kdo je lahko astronavt, kaj počne in kako sploh to postaneš? Mnogi ob omembi astronavta pomislijo na frajerje iz Nase, a ker moraš za delo pri Nasi biti ameriški državljan, je to za večino nas to nedosegljiv cilj. A na srečo ima Evropa svojo vesoljsko agencijo: ESA. Kdo je lahko astronavt?…

  • Naš obstoj je neizbežen, pravi matematika

    Zakaj obstaja življenje? Zakaj obstajamo mi? Mnogi bodo trdili, da nas je ustvarilo nebeško bitje, a vsakemu z nekaj logike je jasno, da temu ni tako. A tudi znanost nima jasnega odgovora. Najpopularnejša teorija pravi, da se je življenje začelo v pradavni “juhi” pred več kot tremi milijardami leti, ko naj bi strela iz vode, metana, amonijaka in vodika ustvarila aminokisline in sladkor (dokazano leta 1953). Druga teorija pravi, da so se prve molekule življenja srečale na glini. Tretja pa trdi, da so se zapletene molekule razvile skozi preproste reakcije med preprostimi molekulami. A najnovejša teorija pravi, da naš obstoj ni tako naključen, kot se je zdelo doslej. Za fizike je…

  • Najboljše knjige iz strokovne literature 2014

    Konec lanskega leta sem vam predstavil najboljše knjige iz strokovne literature, zato se spodobi, da se letos stori enako. Osredotočil sem se na biografije, zgodovinske knjige, politiko in znanost, ter tiste, ki so na voljo v Kindle obliki. The Bosnia List (Kenan Trebinčević) Kenan Trebinčević je bil nazadnje srečen otrok pri enajstih letih, ko je z družino živel v bosanskem mestu Brčko, kjer se je brezskrbno igral s prijatelji in treniral karate. A ko je spomladi leta 1992 izbruhnila vojna, so mu hrbet obrnili tako prijatelji kot tudi trener. Slednji je na domača vrata potrkal s kalašnikovo puško v roki in družini Trebinčević dal ultimat: ali v eni uri odidejo…

  • Predsedniški govor, če pristanek na Luni ne bi uspel

    Ko se je zgodovinski podvig pristanka na Luni julija 1969 izkazal za uspešnega, si je takratni ameriški predsednik, Richard Nixon, gotovo oddahnil, saj mu ni bilo treba pred kamerami prebrati žalostnega govora, temveč zmagoslavnega. Leta 1999 je v javnost prišel govor, ki je bil napisan vnaprej, v primeru, da misija na Luno spodleti. Poleg govora so bila še navodila, kako vdovam izreči sožalje in zjutraj ljudem širom sveta sporočiti, kaj se je zgodilo. Prevod se glasi: Usoda je hotela, da možje, ki so šli raziskovat luno v miru, ostanejo na luni in tam počivajo v miru. Pogumna možakarja, Neil Armstrong in Edwin Aldrin, vesta, da ni upanja za njuno vrnitev.…

  • 26 zgodovinskih fotografij: pristanek na Luni pred 45 leti

    Pred natanko 45 leti, 16. julija 1969, so trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin, pristali na Luni. Ta dogodek je eden najpomembnejših človekovih dosežkov v vsej zgodovini, saj je človeška noga prvič stopila na zunajzemeljska tla. Najmogočnejša in najmočnejša raketa v zgodovini, Saturn V, je malce čez pol dve popoldne trojico ponesla v neznano z izstrelišča na Floridi. Štiri dni kasneje so pristali na Zemljinem satelitu, osem dni po izstrelitvi pa so srečno pristali v Tihem oceanu. Spodaj je zbranih 26 Nasinih fotografij neizmerne zgodovinske vrednosti. Vir: The Atlantic | NASA

  • Vaša depresija je lahko rezultat babičinega trpljenja

    Več kot stoletje naše obnašanje razlagamo z dualizmom narava-vzgoja, oziroma biologija-psihologija. Smo določene lastnosti podedovali (Darwin) ali pa je vsega kriva mati (Freud)? Mogoče oboje. Leta 1992 sta molekularni biolog Moshe Szyf in nevrobiolog Michael Meaney šla na pijačo v Madridu. Združil ju je skupni kolega, ki je takrat raziskoval vpliv materinske nepozornosti pri živalih, zanimal pa ga je vidik obeh kolegov. Znanstvenika sta se pogovarjala o novih odkritjih v genetiki, ki že od sedemdesetih let ve, da DNK potrebuje nekaj dodatnega, da ve, katere gene mora prekopirati. Ta dodatek je metilna skupina, ki celicam naroča, kateri geni so pomembni za njene beljakovine. Ker te skupine obstajajo ločeno od dvojne…

  • Je kolonizacija Marsa sploh mogoča?

    V našem Osončju je osem znanih planetov, a le Mars je potencialno primeren za kolonizacijo človeške vrste. S svojim površjem je veliko bolj prijazen kot prejšnja kandidatka, Luna, saj omogoča spreminjanje ekosistema. Ljudje nekako nameravamo sanirati Mars, da bo primeren za življenje. Kako pridemo tja? Pot do Marsa zahteva poleg tiste na Venero najmanj energije. S pomočjo Hohmannove transferne orbite (tisti trik, ko izstrelite raketo tako, da pride v orbito drugega nebesnega telesa, ta pa mu da nov zagon) zahteva potovanje do Rdečega planeta devet mesecev. Če znanosti uspe predelati ta trik, bo pot trajala celo manj: nekje do pol leta. Kaj manj bi bilo s trenutno stopnjo tehnologije nemogoče,…

  • Cepljenje: Kako strah pred njim oživlja bolezni

    Za večino ljudi so ošpice in oslovski kašelj zgodovina, saj so nas v rani mladosti nekajkrat cepili, mi pa smo lahko otroštvo preživeli brez večjih nevšečnosti. A v zadnjih letih se to počasi spreminja na slabše. Interaktivni zemljevid “think tanka” CFR kaže, da so se preprečljive bolezni v zadnjih letih vrnile, predvsem zaradi vedno glasnejših nasprotnikov obveznega cepljenja (tako v ZDA kot tudi pri nas). Od leta 2008 v CFR beležijo vse primere ošpic, mumpsa, rdečk, otroške paralize, oslovskega kašlja in drugih bolezni, ki jih človeštvo na srečo zna preprečiti. V ZDA je neverjetno veliko primerov oslovskega kašlja, medtem ko se Evropa znova bori z ošpicami in rdečkami. Leta 2012 je v…