Film,  Kultura,  Seznami

Najboljši filmi 2018

Tradicija iz leta 2014 veleva, da se vsako leto pogleda, kaj nam prinaša prihodnost filmske produkcije. Ko se leto obrne, se seznam spremeni v pregled tistih, ki so se res izkazali za dobre. Prejšnje sezname si lahko preberete tu:: 2014, 2015, 2016, 2017.

Black Panther (16. februar)

Black Panther je eden izmed treh Marvelovih pustolovščin leta 2018, njegova zgodba pa se odvija takoj po dogodkih v Captain America: Civil War (2016), ko se kralj T-Challa vrne v Wakando. Afriška utopija se kmalu znajde v vojni, kralj pa mora oblečen v Črnega panterja preprečiti novo svetovno vojno. Film je v prvi vrsti pomemben, ker se osredotoča na temnopoltega junaka, po drugi strani pa je videti lepo, dotakne se različnih tematik, pa še dobro glasbo ima. CGI pretepe sicer zlahka preskočimo, saj smo jih videli že preveč. Obenem pa cel film lahko preskočite, če vam Marvel ne diši (več).

Annihilation (23. februar)

Ko je leta 2014 na police prišla knjiga Annihilation Jeffa VanderMeerja, so jo bralci v hipu razglasili za eno boljših knjig tistega leta. V njej se skupina štirih žensk (biologinja, antropologinja, psihologinja in raziskovalka) odpravi na 12. ekspedicijo v t.i. Območje X, skrivnosten kraj, odrezan od civilizacije. Tam so ljudje izginili, delali so samomore, popolnoma so znoreli ali pa jih je pokončal rak. Biologinjo igra Natalie Portman, ob njej pa so še Jennifer Jason Leigh, Gina Rodriguez, in Tessa Thompson. Film je istočasno triler preživetja v džungli in ZF uganka; brutalno napet in na čase resnično strašen.

Isle of Dogs (23. marec)

Lahko bi napisal le, da gre za nov film Wesa Andersona, pa bi to bil dovolj dober razlog za ogled. Lahko bi dodal, da v njem nastopajo Bryan Cranston, Edward Norton, Bill Murray, Jeff Goldblum, Frances McDormand, Scarlett Johansson in Harvey Keitel (oziroma njihovi glasovi). Lahko bi omenil tudi, da zgodba govori o psih, vizualno pa gre za fantastičen film. Lahko bi tudi napisal, da je to unikatno prikupen film, ki mu ne zmanjka humorja, produkcija pa je resnično vrhunska.

Avengers: Infinity War (27. april)

Marvelovih Maščevalcev verjetno ni treba posebej predstavljati, niti superjunakov, ki jih sestavljajo. Brata Russo sta skupaj z zavidanja vredno igralsko zasedbo (Robert Downey Jr., Christ Hemsworth, Mark Ruffalo, Chris Evans, Scarlett Johansson, Don Cheadle, Benedict Cumberbatch, Tom Holland, Chadwik Boseman, Zoe Saldana, Tom Hiddleston, Paul Bettany, itd.) posnela že devetnajsti (!) film Marvelovega filmskega vesolja, v katerem se druščina pobota in svet rešuje pred največjim sovražnikom doslej: Thanosom. Vsi filmi doslej so vodili do te točke in tudi konec filma priča o prelomni vlogi v celotni seriji. Kljub prenasičenosti s superjunaki je lepo videti univerzum, ki ponosno in samozavestno gradi na svoji mitologiji, je pa na veliki finale treba počakati.

Deadpool 2 (18. maj)

Ryan Reynolds je leta 2016 naredil dva čudeža: kljub vsem polenom pod noge je ustvaril fantastičen film s superjunaki, ki ni primeren za otroke, in zase končno je našel vlogo superjunaka, ki ni zanič (glej: Blade, Green Lantern): Deadpool. Ko je 20th Century Fox videl, da je film s proračunom slabih 60 milijonov ustvaril 783 milijonov dolarjev dobička, je bil drugi del vklesan v kamen. Kljub temu, da je Tima Millerja zamenjal David Leitch (kaskader in dvojnik Brada Pitta (khm, khm), ki je posnel Johna Wicka in Atomic Blonde), nas lahko veseli, da je ob Reynlodsu tudi Josh Brolin, ki bi ga osebno dal v vsak film (in leta 2018 se res zdi, da je povsod – glej prejšnji in naslednji film na seznamu). Deadpool 2 sicer ni posebej bogat pri zgodbi, je pa zmešan, zabaven in pristno smešen. Prvi del je bil svež vetrič v svetu superjunakov, drugi del pa je svež tornado: nasilen, umazan, in na drogah.

Sicario 2: Soldado (29. junij)

Sicario je bil gotovo eden boljših akcijskih filmov leta 2015 in čisto nič nimam proti, da se Benicio del Toro in Josh Brolin vračata na mehiško-ameriško mejo, kjer lovita tihotapce mamil. Tokrat čez mejo tihotapijo kar teroriste, Benicio pa mora s starim sovražnikom poravnati račune. Ker to še ni dovolj dobro, je na režiserski stolček sedel italijanski režiser Stefano Sollima, ki je znan po odličnem delu na serijah Gommorah in Suburra. Scenarij je spet napisal Taylor Sheridan, ki je nazadnje ustvaril tudi Hell or High Water, zaradi česar je bil nominiran za oskarja. Seveda se v tem popcornu ni dobro spuščati pregloboko v politiko in stvari, na katere film namiguje, ampak če iščete surovo akcijo in moralno vprašljive like, je to to.

Mission: Impossible – Fallout (27. julij)

Medtem ko se je Die Hard začel kisati po tretjem delu, se špijunski visoko-oktanski akcioner Mission: Impossible še ne misli posloviti. Pravzaprav je z vsakim delom boljši. (Peti del, Rogue Nation, je bil vrhunski in boljši od Bonda tistega leta, ki ga je sumljivo kopiral.) Ethan Hunt (Tom Cruise) se tokrat s svojo IMF ekipo (Alec Baldwin, Simon Pegg in Ving Rhames) skupaj z zaveznicama (Rebecca Ferguson in Michelle Monaghan) znova znajde v tekmi s časom potem, ko se sfiži ena od misij. V igro je vpleteno jedrsko orožje in zlobec iz prejšnjega dela. V vrtoglavo akcijo se zaplete še Henry Cavill (katerega brki so ustvarjalcem Justice League delali hude preglavice), najbolj neverjetno pa je, da 55-letni Cruise še vedno izvaja svoje kaskaderske prizore (vključno z nevarnim pregonom s helikopterji). Lokacije so spet barvite (Pariz, London, Indija, Nova Zelandija, Norveška), za film v celoti pa lahko rečem, da je eden redkih pristnih akcionerjev, ki ne popušča. Upam si celo trditi, da je Fallout najboljši akcijski film v tem desetletju.

BlacKkKlansman (10. avgust)

Ku Klux Klan je zadnje čase glede na leto prepogosto v medijih, zato ni čudno, da se je na velikih platnih pojavila neverjetna zgodba o Ronu Stallwortu (odlični John D. Washington), temnopoltem policistu, ki se je infiltriral v rasistično organizacijo. Vanjo se spravi preko belega pomočnika, ki pa sčasoma postane vodja lokalne podružnice. To je Spike Lee v vsem svojem sijaju (in zdi se, da se celo drži nazaj), ob njem pa so še Adam Driver, Alec Baldwin in Isiah Whitlock Jr. Seveda je to slojevita zgodba o rasi v ZDA, a je obenem brutalno neposredna in pravzaprav zabavna.

Sisters Brothers (21. september)

Brata Sisters sta kot razburljiva lika luč sveta ugledala v odlični knjigi leta 2011 in še istega leta so prodali pravice za film. V zgodbo, ki pripoveduje o dveh plačanih morilcih v času divjega zahoda, ki iščeta kemika z unikatno skrivno formulo za pridobivanje zlata, so se vključili trije veliki kalibri: John C. Reilly, Joaquin Phoenix in Jake Hyllenhaal. Ob njih so še Allison Tolman (Fargo), Riz Ahmed (Four Lions) in Richard Brake (Game of Thrones). To je film o možatosti, o bratstvu in o tovarištvu, teme pa raziskuje s sprevrženim humorjem in neverjetno kemijo med glavnima igralcema. Kot se za vestern spodobi, je tudi The Sisters Brothers surov in nasilen, a je obenem tudi nekaj svežega in posebnega.

The Old Man and the Gun (28. september)

Forrest Tucker je bil večni zapornik in skoraj mitološko bitje, zgodba, ki jo je režiral David Lowery, pa je “skoraj povsem resnična”, film pa je zadnji, ki ga namerava Robert Redford posneti. Tucker je bil prezdren bančni ropar, ki je med ljudmi zaslovel kot uglajen in omikan, med policisti pa kot človek, ki ga težko obdržiš v zaporu. Poleg Redforda igrajo še Sissy Spacek, Casey Affleck in Danny Glover. Redford se v svoji zadnji vlogi pred upokojitvijo počuti kot doma (saj veste, prikupna baraba, za katero gledalec takoj navija), film pa je tako študija likov kot tudi hvalospev igralski legendi.

First Man (12. oktober)

Neil Armstrong je bil prvi človek na Luni in verjetno nima nič proti, da ga v biografskem filmu igra Ryan Gosling. First Man razkriva zgodbo projekta Apollo 11 med letoma 1961 in 1969, Gosling pa ne bo edini veliki kaliber filma. Njegovo ženo odigra Claire Foy; kolega Buzza Aldrina upodobi Corey Stoll (Peter Russo v House of Cards); Jason Clarke je Ed White, astronavt, ki je umrl v nesrečnem testiranju; Jon Bernthal je David Scott, ki je kasneje pristal na luni v okviru Apollo 15; Pablo Schreiber pa je Jim Lovell upravljal Apollo 13. Film režira Damien Chazelle (La La Land, Whiplash), na podlagi biografske knjige pa sta scenarij napisala Nicole Perlman (Guardians of the Galaxy) in Josh Singer (Spotlight). Film je tehnično dovršen, Gosling pa vlogo velikega vesoljca odigra resno, premišljeno in čustveno. Ne gre za akcijski pol-dokumentarec, ampak za intimno zgodbo sredi zgodovinskih trenutkov.

Bad Times at the El Royale (12. oktober)

Kaj dobimo, če v en hotel s temačno preteklostjo ob jezeru Tahoe spravimo sedem neznancev s poslednjo možnostjo za odrešitev? Kaj če zgodbo napiše človek, ki je pisal za Lost, The Martian in Daredevila? In če so v igralski zasedbi Jon Hamm, Jeff Bridges, Christ Hemsworth, Nick Offerman in Dakota Johnson? Prekleto razburljiv film – to dobimo. Bad Times at the El Royale ne popušča napetosti in v svetu pokvarjencev ni vedno jasno, kdo je dobričina in kdo zlobnež. Mogoče bi glavno barabo veliko bolje izkoristil, a to igralsko zasedbo bi gledal v čemer koli.

At Eternity’s Gate (16. november)

Vsi poznamo zgodbo o rdečelasem slikarju, ki si je odrezal del ušesa. A tokrat imamo priložnost Van Gohovo življenjsko zgodbo (na osnovi pisem) videti v filmu, kjer ga upodobi Willem Dafoe. Ob njem igrata še Mads Mikkelsen in Rupert Friend, poleg prizorov iz pisem pa so v filmu še govorice in povsem izmišljeni dogodki poslednjih dni. Schnabel preseže tradicionalne okvire biografskega filma in se zgodbe loti tako, da si poskuša predstavljati, kakšen je Vincent van Gogh v resnici bil. Vidi se, da je ta film o umetniku ustvaril umetnik, ki se bolj osredotoča na umetnikov pogled kot na umetnika samega.

The Ballad of Buster Scruggs (16. november)

Ljudje se ne naveličajo zgodb, pravi eden od likov v tem filmu. Zato se brata Coen po filmih No Country for Old Men in True Grit vračata na divji in neusmiljeni zahod, tokrat za Netflix, v obliki antologije v šestih delih. Film sledi različnim likom, ki poskušajo preživeti na novo odkritih ozemljih Amerike. James Franco, Liam Neeson, Tom Waits in Tim Blake Nelson so le nekateri izmed igralcev, film pa je resnično nekaj posebnega. Vsak obrat je nepričakovan – a pričakovano poln bizarnega in črnega humorja – dobri dve uri prebivanja na Divjem zahodu pa sta prekleto čudoviti in zabavni.

Spider-Man: Into the Spider-Verse (12. december)

Mož-pajek je svoj film dobil že prevečkrat, z različno uspešnostjo. A iskreno lahko pozabite na vse Spidermane doslej, saj je ta animirana dogodivščina ne samo eden najboljših filmov o superjunakih, ampak eden najlepših filmov kadarkoli. Osrednji lik je Miles Morales, temnopolti deček, ki ga – uganili ste – piči pajek. Ko Wilson Fisk (Liev Schreiber) odpre portal v druge dimenzije in onesposobi aktualnega Spidermana, se mora Miles naučiti, kako ga zamenjati. Na srečo pridejo iz drugih dimenzij drugi junaki z njegovo uniformo in mu pomagajo rešiti svet. Zgodba je nabita s humorjem, referencami in čustvi, artistično pa je to eden od vrhuncev popularne kulture zadnjih 10 let.

Vice (25. december)

Vsak dovolj zloben ameriški politik prej ali slej dobi svoj film. Busha je v W igral Josh Brolin, Sarah Palin je upodobila Julianne Moore, Daniel Day-Lewis je bil Lincoln, JFK pa je v nešteto filmih in serijah. Na božični dan smo dobili še film o Dicku Cheneyu, ki za mnoge poosebljenje zla. V njegovo kožo je stopil kameleon in mojster telesnih sprememb Christian Bale, ob njem pa je močna igralska podpora: Amy Adams (Lynne Cheney), Sam Rockwell (George W. Bush), Steve Carell (Donald Rumsfeld) in Tyler Perry (Colin Powell). Adam McKay (The Big Short, Anchorman) mojstrsko skozi humor in neusmiljeno pripovedništvo v slogu Shakespearja uprizori satiro o častihlepnih pokvarjencih, katerih DNK je narejen iz ameriškega povzpetništva in arogance. Vice ni hvalospev državniku, ki obožuje mučenje, ampak satiričen pogled na enega najnevarnejših ameriških politikov zadnjih petdeset let. Da Baleove igre sploh ne omenjamo.

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

2 Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.