Seznami,  TV

Najboljše TV serije pod soncem

Z lahkoto trdimo, da so TV serije trenutno svetlobna leta pred filmi, kar očitno ugotavlja tudi Hollywood, ki hoče vse uspešne filme sčasoma spremeniti v miniserije. Kakorkoli, vsako leto na trg pride toliko oddaj, da nastane beli šum, v katerem je težko najti dobro robo. Nekatere serije obljubljajo novo generacijo zabave, pa jim po nekaj delih spodleti, druge tiho zgradijo zvesto občinstvo, tretje pa so rojene kot orjaške zvezde in prav takšne tudi umrejo.

Med serijami, ki sem jih doslej pogledal, sem izbral peščico najboljših in s težkim srcem nekatere tudi izpustil. Kriterij je, logično, povsem subjektiven, a v večini primerov se je izkazalo, da na seznamih z ocenami tudi sicer kotirajo visoko. Seznam se bo gotovo sčasoma razširil, v komentarjih pa povejte, če sem katero po krivici izpustil, kar bo pomenilo, da si jo še ogledam.

Seznam sem razdelil na dve kategoriji: drama in komedija.

The Wire (HBO)

Verjetno ni človeka, starega med 15 in 60 let, ki še ni slišal za Skrivno navezo. Predvsem zato, ker vsi, ki so jo videli, hitijo svojim prijateljem najedat, da jo morajo nemudoma pogledati. Vem, ker to sam počnem. Večslojna drama, ki se dogaja v Baltimoreju, prikaže obe strani zločina in kazni: podhranjene poštene policiste, ki poskušajo v vrtincu politike in birokracije igrati igro brez zmagovalca in za zapahe spraviti čim več preprodajalcev droge. Lepota te serije je njen počasen tempo in razvijanje likov v stilu premišljenega romana. Vsak izmed številnih likov je pomemben za celotno zgodbo. Vsaka sezona ima svojo temo (šolstvo, mediji, politika, …) in vse sezone so mojstrsko speljane v lepo zaključeno zgodbo. Če mi ne verjamete, naj vas v pol ure prepriča Charlie Brooker.

The Sopranos (HBO)

Serija, ki je začela tretjo zlato dobo ameriške TV drame, bi morala biti na prvem mestu, a se dogovorimo, da si ga deli z The Wire. Tony Soprano (James Gandolfini) je s svojo shizofrenijo (neusmiljen morilec, ki hodi k psihiatru in bi za svojo družino storil vse) podrl vse klišejske arhetipe o sodobnih mafijcih. Neuničljivi Don Corleone je prestol prepustil bolj človeškemu, četudi pošastnemu, poglavarju mafijske družine v New Jerseyu, ki se uradno ukvarja s prevažanjem smeti. Dinamika med liki, igra, in zgodba so vrhunski; in upam si trditi, da si jo bodo mnogi ogledali vsaj še enkrat.

Breaking Bad (AMC)

In če že govorimo o serijah, o katerih oboževalci ne utihnejo, je treba omeniti tudi Kriva pota. Batmanovska krilatica “bodisi umreš junak ali pa živiš dovolj dolgo, da postaneš zlikovec,” bi še najbolje opisala serijo, v kateri pohlevni profesor kemije, ki mu postavijo diagnozo raka, postane zločinski veleum in najmočnejši narko-kralj ameriškega jugozahoda. Seveda je treba omeniti fantastične igralce, ki so s to serijo postali vroča roba, med drugim glavna dvojica: Bryan Cranston in Aaron Paul, ki imata neverjetno kemijo, tudi če se večino časa prepirata. Zadnja epizoda, mimogrede, je bila ena najboljših zaključkov TV serij. Ko pogledate Breaking Bad, ne pozabite še na film El Camino, ki pokaže, kaj se je zgodilo z enim izmed glavnih likov po vsej narko-odisejadi.

Better Call Saul (AMC)

Brez Saula Goodmana ne bi bilo uspešnega drogeraškega imperija Walterja Whita. Ko je Vince Gilligan zaključil z Breaking Bad, se je njegovi ekipi zdelo, da ima lik odvetniške podlasice dovolj soka v sebi, da bi iz njega lahko iztisnili povsem novo serijo. In kako so jo. Better Call Saul je enako odlično posneta kot matična serija in na čase se celo zdi, da gledaš nekaj boljšega. Bob Odenkirk je izoblikoval čudovit in kompleksen lik prevaranta, ki hoče biti dober in pošten pravnik, dokler ne ugotovi, da se mu veliko bolj izplača biti v sivi coni zakona. Saul, oziroma Jimmy McGill, je najbolj zagnan in delaven lik sodobne televizije, a mu vedno nekaj spodleti in vsakič se znajde na moralno spornih poteh. Če je Breaking Bad hotel pokazati, da se na koncu zločin ne izplača, bi lahko rekli, da Better Call Saul počne obratno: Saul je najbolj uspešen takrat, ko se posluži manj zakonitih prijemov. Ob njem je tudi fantastična Rhea Seehorn, ki igra njegovo partnerko Kim, poleg njegove zgodbe pa izvemo še, kaj se je pred Heisenbergom dogajalo z Ehrmantrautom in Gusom, pojavi pa se tudi Hank.

Watchmen (HBO)

Leta 1986 sta Alan moore in Dave Gibbons ustvarila strip, ki je spremenil stripe in pop kulturo za vekomaj. Strip ni bil več BUM in POW razvedrilo za najmlajše, ampak inovativen medij, ki je raziskoval dobro, zlo in vse vmes. Watchmen so razlog, da imamo resne filme s superjunaki. Leta 2009 je Zack Snyder poskusil zgodbo spraviti v film, kar mu je bolj ali manj uspelo, a počakati smo morali še desetletje, da smo dobili ekranizacijo, vredno izvirnika. Damon Lindelof (Lost, The Leftovers) ni naredl rimejka, temveč povsem novo in izvirno zgodbo, ki se dogaja v časovnici iz stripa, 30 let po narisanih dogodkih. Gosta zgodba je čudovito posneta, ob fantastični Regini King pa blestijo kar vsi igralci po vrsti – še posebej Jeremy Irons. Serija se ukvarja z rasizmom, (super)močjo, in utopijami. Watchmen ne podcenujejo gledalca in v vsako od devetih epizod podtaknejo na desetine “velikonočnih jajc”, ki jih bodo veseli predvsem ljubitelji stripa. Kar pa ne pomeni, da zgodbi ne morejo slediti tisti, ki stripa niso brali. To je serija, ki si zasluži več ogledov in zagotovo ena najboljših nanizank v zadnjih letih. Absolutna mojstrovina, za katero je verjetno (ironično) najbolje, da ima le eno sezono.

Mad Men (AMC)

Oglaševalci so serija, ki jo ljudje radi sovražijo. Predvsem zato, ker naj se ne bi nič posebnega zgodilo. A treba jih je popraviti. Četudi serija ni eksplozivna in polna preobratov, ustvari zapeljivo nostalgičen svet šestdesetih, v kateri so vsi navidezno lepi, a ultimativno v mukah. Nič ni tako, kot je videti, in čeprav da serija občasno občutek, da gledamo žajfnico, se nam odlična igra takoj odkupi. V nasprotju s klasičnimi TV serijami zlate dobe se Mad Men niso zanašali na velika razkritja, temveč na svoje bogate like. Poleg tega je Matthew Weiner (pisal je tudi za Sopranove) poskrbel, da vsak trenutek serije nekaj pomeni, oz. ima v sebi nekakšno simboliko. Predvsem pa blestijo igralci, ki s svojim talentom ustvarijo like z mnogimi sloji.

Gomorrah (Sky)

Gomorra je italijanska serija, ki ji mnogi pravijo “italijanski The Wire”, jaz pa ji rečem “najboljša stvar, ki so nam jo dali Italijani poleg carbonare”. Zgodba govori o mafijski družini Sevastano, ki obvladuje del Neaplja. Največ nevarnosti jim preti od zunaj, a najhujši je sovražnik med njimi. Serija je fantastično posneta, scenaristi so geniji, južnjaška italijanščina pa je pesem za uho. Pričakujete lahko že skoraj neprijeten realizem in odlično igro, ter dober vpogled v drobovje italijanskega podzemlja. Če niste prepričani, preberite tole.

Westworld (HBO)

Westworld, osnovana na istoimenskem filmu Michaela Crichtona, je znanstveno-fantastični vestern, ki pripoveduje zgodbo o futurističnem lunaparku, kjer petičneži lahko doživijo brezpravnost divjega zahoda v prvi osebi. Westworld je kraj, kjer lahko počneš, karkoli se ti zahoče, brez posledic. Razen za “gostitelje”, ki naj bi bili brezčutni roboti. A že v prvi epizodi nam obelodanijo, da stvari ne bodo dolgo takšne, kot so si jih zamislili ustvarjalci lunaparka. Serija je zastavljena epsko, zgodbo pa sta Jonathan Nolan in njegova soproga Lisa Joy (skupaj s Halley Wegryn Gross) prepletla skozi neverjetne dialoge, fantastične premise, osupljivo igro, nepričakovane preobrate in zanimive znanstveno-fantastične ideje. Poleg Evan Rachel Wood in Thandie Newton, ki sta stopili v čevlje glavnih junakinj, v seriji igrata tudi stara mačka velikih platen, Anthony Hopkins in Ed Harris. V treh sezonah serija razvije tezo, da svobodne volje ni in da smo ljudje zelo podobni programiranim robotom. Izjemno napisana zgodba se mojstrsko loti vprašanj umetne inteligence, svobode, človečnosti, prepada med bogatimi in revnimi, zanašanja na tehnologijo, človeških strasti in tega, če se lahko spremenimo.

Billions (Showtime)

Ko smo se že bali, da se nabriti rdečelasec Damian Lewis ne bo več pojavil na TV, nam je prinesel serijo Billions, impresivno zgodbo o bogastvu, vplivu in korupciji, kjer se kot bika eden proti drugemu postavita tožilec Chuck Rhoades (Paul Giamatti) in kralj hedge skladov Bobby Axelrod (Lewis). Ob njiju blestita še Malin Akerman in Maggie Siff, ter David Costabile (Breaking Bad). Skozi sezone se Axe in Chuck lovita kot mačka in miš, na koncu pa združita moči (dokler spet ne postaneta smrtna sovražnika). Milijarde z vsako epizodo pokažejo gnilobo na vrhu enega odstotka, kjer je pomemben le quid pro quo in hladnokrvno igranje “igre”, v kateri je lahko zmagovalec le en.

Succession (HBO)

TV serije običajno poskrbijo, da njihovo občinstvo navija vsaj za en lik, ne glede na to, kako sprijen in pokvarjen je. Vsi smo hoteli, da Tony Soprano zmaga in malokdo je držal za policijo, ki je lovila Dexterja. A ustvarjalcem serije Succession, oziroma “Nasledstvo“, (angleški scenarist Jesse Armstrong je med drugim ustvaril tudi kultna Peep Show in Four Lions) je uspelo nekaj presenetljivega: gledalec serijo požira epizodo za epizodo samo zato, da vidi, kako bo behemot medijske družine spektakularno propadel. Na površju je Succession še ena milijarderska serija spletk in zdrah, ki se dogaja v New Yorku (glej: Billions), a pod izbrušenimi liki in odrezavimi dialogi se skriva odlična satira, ki razgali človeško plat nagnusno bogatih.

The Man in the High Castle (Amazon)

Serija, ki je ohlapno osnovana na romanu Philipa K. Dicka, pripoveduje zgodbo o tisti verziji zgodovine, kjer so v drugi svetovni vojni zmagali Nemci in Japonci. ZDA so razdeljene med oba imperija, planet pa je nacistična distopija. Središče zgodbe so filmski koluti, ki krožijo v podzemlju, na njih pa so posnetki iz paralelnih svetov (tudi našega), kjer je zgodovina drugačna. Filme hoče tudi ostareli Hitler, uporniki pa poskušajo ugotoviti, kako preprečiti katastrofo in se znebiti nacistične nadvlade. V glavni vlogi sta manj znana, a vseeno fantastična Alexa Davalos in Luke Kleintank, neverjeten pa je tudi Rufus Sewell v vlogi ameriškega SS oficirja, ki se vztrajno vzpenja po prehranjevalni verigi Rajha. Zgodba vsakega lika je lepo zapeljana, distopični svet je čudovito izdelan, vse skupaj pa se lepo zaključi.

Happy! (SyFy)

Happy! je težko opisati z eno besedo, saj je hiperaktivna (hvala, Brian Taylor), ultra-nasilna stripovsko visoko-oktanska črna komedija, ki bi bila še bolj črna le, če bi izumili še temnejšo barvo. Narejena je po stripu legendarnega Granta Morrisona, dve nepopisno zabavni sezoni pa pripovedujeta zgodbo bivšega newyorškega detektiva (Christopher Meloni), ki svoj kruh ta hip služi kot plačani morilec. Po srčnem zastoju spozna majhnega in modrega samoroga (Patton Oswalt), ki se izkaže za navideznega prijatelja detektivove hčerke, za katero ni vedel. Punčko je namreč nekdo ugrabil, samorog pa detektiva prepriča, da jo najde. Sledi brutalni vrtinec v globino človeške pokvarjenosti, grafičnega nasilja, črnega humorja in odlične igre. Kdor se je odločil za to krvavo mešanico akcijske norije in magičnega realizma, je zadel žebljico na glavico.

Chernobyl (HBO)

Miniserija o jedrski katastrofi, ki se je zgodila v Ukrajini leta 1986, je ljubitelje kvalitetnih TV vsebin ujela nepripravljene. Hiper-realistična, brez olepševanja, s čudovito produkcijo, ter izjemno igralsko zasedbo se je Černobil zavihtel na prvo mesto najbolje ocenjenih serij na IMDB skoraj čez noč. Sovjetska zveza konec osemdesetih je oprijemljiva in živa, neprestana prisotnost nevidne smrti pa tako intenzivna, da je lahko ogled serije na čase celo nelagoden. Poleg vrste manj znanih igralcev so čudoviti Jared Harris, Stellan Skarsgard in Emily Watson.

Game of Thrones (HBO)

Igra prestolov je zasluženo ena najbolj priljubljenih TV serij vseh časov. Njen okruten in neusmiljen svet je čudovito zgrajen, številni liki, ki bodisi občujejo med seboj ali pa se pobijajo, pa so večdimenzionalni. Pod serijo se skriva družbenokritično ogledalo današnjemu svetu (in pravzaprav celotni zgodovini človeštva), ki jo kritiki po krivici zvedejo le na “oprsja in zmaje”. Mešanica politične drame, fantazije in brutalnega srednjeveškega nasilja je gosta in zapletena z nekaj izjemnimi preobrati, o katerih je v času predvajanja govoril ves svet. Se pa verjetno skoraj vsi strinjamo, da zadnje sezone ne potrebujemo…

True Detective (HBO)

Pravi detektiv je nekaj mesecev pred svojo premiero obljubljal, da bo najboljša serija leta 2014. In je tudi bil. Woody Harrelson in Matthew McConaughey sta iz filmskega sveta prestopila na domače HD ekrane in nas popeljala v temačen in magičen svet ameriškega juga, kjer je vsaka senca lahko hudič in vsaka pokveka morilski pedofil. Medtem ko se detektiva borita z lastnimi demoni (libido in alkohol), poskušata rešiti desetletja stare umore. Pripoved skače skozi tri desetletja, a ker je serija tako mojstrsko posneta, gledalec ni zmeden niti za trenutek. Da o mitologiji, ki je bila v zgodbo podtaknjena za šalo, niti ne govorimo. Druga sezona je klonila pod nekaterimi kritikami prve sezone in dobila vsiljene popravke, zaradi česar je trpela zgodba, tretja sezona pa se je vrnila na stare tire čudovitega pripovedovanja zgodbe.

House of Cards (Netflix)

Ko je Netflix napovedal predelavo britanskega izvirnika in za glavno vlogo postavil Kevina Spaceya, sem vedel, da se ustvarja zgodovina televizije. Ko so celotno sezono objavili naenkrat in gledalcem omogočili ogled na dušek, so svet televizije obrnili na glavo. Zgodba govori o pokvarjenem politiku, ki se počasi, a vztrajno vzpenja po prehranjevalni verigi Washingtona. Medtem ko lepo poskrbi za svoje zveste prijatelje, pa ljudi, ki mu stojijo na poti, brez pomisleka uniči. In ko si ogledate vse sezone, boste videli, da Frank Underwood (dotični politik) napiše novo definicijo besede uničiti. Po spolnih škandalih in medijskem izginotju Kevina Spaceya so morali serijo v šesti sezoni povsem spremeniti in jo zaključiti, središče zadnje sezone pa je neverjetna Claire Underwood (Robin Wright).

Fargo (FX)

Fargo bratov Coen je bil gotovo najboljši film leta 1996 in gotovo med desetimi najboljšimi desetletja. Nato sta se odločila, da podobno zgodbo spravita v deset delov dolgo mini-serijo, kar je bila, roko na srce, drzna odločitev. Če je tvoj oče silno spoštovan človek, od tebe pričakujejo ogromno. A televizijski potomec filma Fargo je presegel vsa pričakovanja. Črna komedija, o kateri sem vas prepričeval pred meseci, je istočasno brutalno nihilistična in čudovito optimistična. Uveljavljeni igralci znova pokažejo, zakaj jih imamo radi, tisti neznani pa si ustvarijo popolne temelje za nadaljnjo kariero. Serija pripoveduje zgodbo o nomadskem plačancu, ki sreča ubogega zavarovalniškega agenta in kratek pogovor vodi v gore trupel, reke krvi in nepredstavljiva izdajstva. Naslednje sezone imajo povsem drugo zgodbo in zasedbo, a so preko nekaterih likov povezane s prvo.

Band of Brothers (HBO)

Po uspehu Reševanja vojaka Ryana je bilo očitno, da mora Spielberg posneti še serijo. Ena najboljših HBO serij se osredotoča na urjenje, dan D in bojevanje po Franciji in Nemčiji enote Easy. V desetih delih nam Damian Lewis, Michael Fassbender, Ron Livingston, Tom Hardy in Neal McDonough pokažejo vse grozote druge svetovne vojne. Dodajmo še glasbo, ki vam ne bo hotela iz glave.

Catch 22 (Hulu)

Ena najbolj pričakovanih TV serij leta 2019 je gotovo bil Kavelj 22, katerega fantastični izvirni material (roman Josepha Hellerja) je prekleto težko ekranizirati. Kljub temu je George Clooney uspel posneti izjemno miniserijo (le šest delov), ki je produkcijsko čudovita, satira in humor pa sta mojstrsko začinjena z brutalnimi in neusmiljenimi prizori krutosti vojne. Omeniti je treba tudi odlično igralsko zasedbo, še posebej glavno vlogo, ki jo je prevzel Christopher Abbott (Girls, The Sinner). Vojaka, ki je ujet v paradoksalen in tragikomičen stroj vojne/vojske, odigra z vsemi odlikami, in bi ga rad videl v čim več filmih in serijah. Miniserija je bila bolj ali manj sprejeta z dobrimi ocenami, skoraj vsi kritiki pa ji očitajo, da ni povsem ujela duha in značaja romana. Kot rečeno je to skoraj nemogoče in v tem trenutku je ta serija najboljša TV verzija zgodbe o Johnu Yossarianu, kar smo jih dobili doslej.

Suburra (Netflix)

Izpod peres ljudi, ki so ustvarili kultno serijo Gomorrah, je jeseni 2017 prišla kriminalka/politični triler, ki v Rimu prepleta prebrisane mafijce, pohlepne politike in pokvarjene cerkvene dostojanstvenike. Vsi imajo isti cilj in prej ali slej vsi drug drugemu mešajo štrene. Serija je posneta po knjigi in je neke vrste predzgodba filmu iz leta 2015 (isti glavni igralec), odlikuje pa se po enakih stvareh kot Gomorrah: napeta zgodba, zanimivi liki, fantastična produkcija in spevna italijanščina.

Boardwalk Empire (HBO)

Boardwalk Empire bi nam lahko bil zelo všeč samo zaradi zgodbe in likov, pa nam je lahko tudi zaradi produkcije in igralske zasedbe. V petih sezonah nam Steve Buscemi (The Sopranos), Kelly Macdonald (Trainspotting), Michael Shannon (Man of Steel), Stephen Graham (Snatch), Shea Whigham (American Hustle), Michael K. Williams (The Wire) in Jeffrey Wright (Westworld) prikažejo krvavo podzemlje Atlantic Cityja in ene najbolje izdelanih likov TV zgodovine.

Stranger Things (Netflix)

Stranger Things je svet obnorel v istem hipu, ko je prišel na Netflix. Nostalgija po osemdesetih, nadnaravne moči, pokvarjene vladne agencije na tri črke, odlična igra in fantastična glasba. Nenavadnih stvari v Stranger Things je več: izginotje prijatelja, grozljiva pošast v gozdu, skrivnostna vladna stavba ob mestecu in utripajoče luči. Pravzaprav ne smem povedati preveč, ker je napeto potovanje skozi osem epizod ene najboljših miniserij leta 2016 še bolj zabavno, če ne veste preveč o zgodbi. Kdor si jo je že pogledal, pa lahko preveri najbolj zanimiva dejstva o seriji.

The Crown (Netflix)

V začetku novembra je Netflix lansiral novo serijo v desetih delih, The Crown. Serija spremlja življenje in kraljevanje britanske kraljice Elizabete II. Gre za eno najdražjih serij, saj so stroški produkcije ocenjeni na vrtoglavih 100 milijonov funtov. A upravičeno. Relativno neznana igralka Claire Foy trenutno britansko monarhinjo odigra fantastično, scenarij je umetnost sam zase, John Lightow igra Churchilla, kraljeva angleščina je balzam za uho, zgodba je raziskana do obisti, pa še vsi so olikani in elegantni. Ustvarjalci načrtujejo šest sezon po deset epizod, kjer vsaka sezona obdela eno desetletje kraljevanja dotične kraljice. Od tretje sezone dalje starejšo kraljico igra Olivia Colman, Thobias Menzies je princ Filip, po dolgem času pa lahko spet vidimo Heleno Bonham Carter, tokrat v vlogi princese Margaret. Tu so razlogi, zakaj si serijo nujno oglejte.

Peaky Blinders (BBC 2)

Ko je vojne konec, ljudje pogosto pozabijo na svoje vojake. To je vidno danes v ZDA, še bolj pa se je to videlo po prvi svetovni vojni. A mladeniči v Birminghamu so točno vedeli, kaj bodo počeli, ko bodo odložili kraljeve puške. Poprijeli bodo po svojih puškah in služili z nečednimi posli. V prvi sezoni nam odlična Cillian Murphy in Sam Neill predstavita igro mačke in miši med uličnimi tolpami in policijo, kjer je vse dovoljeno. V drugi sezoni pa se nam predstavi nov zločinec, ki ga igra Tom Hardy. Vsaka sezona prinaša več napetosti med liki in višje stave. Zelo podcenjena serija.

Narcos (Netflix)

Pablo Escobar od svojih “podvigov” neprestano buri našo domišljijo. O njem so bile napisane pesmi, knjige in številni filmi (spomnimo se filma Blow iz leta 2001). Najnovejša in najboljša ekranizacija tega neusmiljenega narko-mafijca prihaja iz Netflixa. 30 milijard dolarjev težkega kriminalca v prvih dveh sezonah igra neponovljivi brazilski igralec Wagner Moura, serija pa je neskončen tobogan nasilja, prevar in belega prahu, ki se v tretji sezoni osredotoči na kartel Cali. Ustvarjalci so se nato namesto četrte sezone odločili za “spin-off” in za pripoved zgodbe o mehiških kartelih ustvarili Narcos: Mexico, prav tako izjemno serijo.

Preacher (AMC)

AMC je že večkrat zadel žebljico na glavico (Breaking Bad, Mad Men, The Walking Dead, The Night Manager) in s Preacher ni nič drugače. To si upam trditi po le štirih epizodah prve sezone. Predvsem zato, ker drugače ne more biti: strip, na katerem temelji serija, je brutalno in neusmiljeno dober, izbrana igralska zaseda pa dobro ve, kaj dela. Še na kratko o zgodbi: Jesse Custer (Dominic Cooper) poskuša biti dober pastor manjšemu mestecu v Teksasu, ko ga zadanejo tri stvari: božji glas, s katerim lahko ljudem ukaže kar hoče; 119 let star vampir z Irske, Cassidy (Joe Gilgun), ki je neverjetno všečen lik; ter dekle iz zločinske preteklosti, Tulip (Ruth Negga), ki je istočasno ena najboljših ženskih likov zadnje čase. Če vas nisem prepričal, so tu dodatni razlogi.

The Handmaid’s Tale (Hulu)

Česarkoli se loti Margaret Atwood, je neponovljiva uspešnica in ni boljšega časa za Deklino zgodbo kot Trumpova Amerika. Elizabeth Moss, Yvonne Strahovski, Alexis Bledel in Joseph Fiennes nam pričarajo grozljivo distopično moro Amerike, kjer vlada fundamentalistična diktatura sredi naravnih katastrof in skoraj neobstoječe rodnosti. Preostanek plodnih žensk je zasužnjen, da bogatim rojeva otroke, za mnoge pa je vsak dan boj za preživetje v svetu, v katerega očitno počasi drvi Zahod.

Altered Carbon (Netflix)

Nanizanka Altered Carbon, ki je osnovana na cyberpunk noir romanu Richarda K. Morgana, se dogaja 300 let v prihodnosti, kjer je možno digitalizirati zavest. Tako so človeška telesa izmenljiva, smrt pa v praksi ne obstaja več. Glavna vloga je Takeshi Kovacs (Joel Kinnaman), edini preživeli vojak posebne medzvezdne bojevniške enote, katerega zavest je bila “shranjena” zadnjih nekaj stoletij. Bogataš Laurens Bancroft (James Purefoy) mu ponudi novo priložnost. V zameno mora odkriti, kdo je morilec – ki je ubil Bancrofta. Posebej je treba omeniti še Takeshijevo partnerko, ki jo igra Kristin Ortega in AI krčmarja v obliki Edgarja A. Poea, ki ga igra Chris Conner. Druga sezona ima druge igralce, glavni lik pa je v bistvu isti.

Generation Kill (HBO)

Ko je David Simon posnel The Wire in preden se je lotil Treme in The Deuce, je posnel napeto miniserijo o ameriških vojakih v Iraku, ki jim v vojno vihro sledi novinar revije Rolling Stone. Kot se za Simona spodobi, nam je prinesel dobro zgodbo in dialoge, dobili pa smo tudi eno najbolj visceralnih prikazov sodobne vojne. Ob zvezdniku Alexandru Skarsgardu (True Blood) so še James Ransone (The Wire), Lee Tergesen (Oz) in Jon Huertas (Castle).

The Boys (Amazon Prime)

V dobi Marvela so vsi superjunaki ideal človeka, kjer je glavni vzgib želja po pomoči sočloveku – običajno v obliki rednega reševanja človeštva pred izumrtjem. Serija, ki je osnovana na stripu, ki ga je spisal Garth Ennis (Preacher), sproducirala pa sta jo Seth Rogen in Evan Goldberg (Preacher), obrne premiso na glavo: superjunaki so zvezdniki s pogodbo, po kateri služijo multikorporaciji. Ta služi z njihovim “merchom” in filmi, zdaj pa jih hočejo še spremeniti v ultimativno orožje, ki bo dokončno privatiziralo ameriške vojne. Na drugi strani je skupina ljudi brez supermoči; ljudi, ki so tako ali drugače žrtve teh polbogov. Ta skupina se hoče superjunakom maščevati. Izpostaviti je treba več igralcev: Karl Urban (Dredd) je fantastičen maščevalec, Antony Starr (Banshee) neverjetno dobro zaigra paralelnega Supermana, Jack Quaid (Dennis Quaid + Meg Ryan) je zelo obetaven v vlogi povprečnega Janeza, ki hoče stopiti superjunakom na prste, Erin Moriarty (True Detective) pa je vzhajajoča zvezda, ki je zaigrala edino superjunakinjo, ki ji ni povsem všeč, kako svet deluje. The Boys je oddaja o superjunakih, ki jo nujno potrebujemo v popkulturi, nasičeni s superjunaki. Klin se s klinom zbija?

Mr. Robot (USA Network)

Gospod Robot je bil lepo presenečenje lanskega leta, saj je hekerje, anonimne “borce za pravičnost” ter digitalne anarhiste prikazal zvesto resničnosti. (Brez piskanja in hekanja v obliki besnega udrihanja po tipkovnici, torej.) Zgodba govori o Elliotu, mladem računalničarju, ki se ponoči ukvarja s hekanjem. Ko sreča skrivnostnega anarhista z nadimkom Mr. Robot, pade v krut boj z obstoječo strukturo moči, cilj te nove druščine pa je spremeniti svet. A kot vedno tudi tu ni vse tako kot je videti sprva. Rami Malek se je izkazal za skrit igralski biser, zelo lepo pa je po dolgem času videti, kako blesti Christian Slater.

Rome (HBO)

Spektakularna serija o antičnem Rimu, ki je na žalost dobila le dve sezoni, se vrti okrog dveh navadnih vojakov, ki se znajdeta sredi zgodovinskih dogodkov, vključno s propadom republike in rojstvom imperija. Med drugim srečata Julija Cezarja, Marka Antonija, Gaja Oktavijana in Kleopatro, med igralci pa je ogromno znanih obrazov: Ray Stevenson, Kevin McKidd, James Purefoy, Polly Walker, Ciaran Hinds in Tobias Menzies.

Sons of Anarchy (FX)

Sons of Anarchy velja za eno najbolj krvavih TV serij (če odmislimo Game of Thrones) in najboljši prikaz motorističnih tolp v ZDA. Medtem, ko na čase zaide v sentimentalnost, pa nas vedno povleče iz nje brutalno nasilje in nepričakovani preobrati. Jackson Teller (Charlie Hunnam) je mlad tolpaš, katerega oče je ustanovil motoristično društvo SAMCRO. Ker mu ni všeč način dela trenutnega šefa (očima), postopoma obrne smer proti zakonitim poslom. Serija blesti predvsem zaradi močnih ženskih likov in akcije, njen podnaslov pa bi se lahko glasil “Kaj vse smo pripravljeni storiti za svojo družino in tovariše.” Od jeseni 2018 lahko gledamo “spin-off” Mayans.

Sherlock (BBC)

Sherlock Holmes, najslavnejši detektiv na obli, je od svojih začetkov dobil nešteto uprizoritev, a najnovejša (britanska) je gotovo najboljša. Benedict Cumberbatch fantastično odigra ego-ekscentričnega detektivskega Wunderkinda, a še bolj je treba pohvaliti Martina Freemana, ki igra tudi v Fargu. Čudovito britanski stil snemanja in odlični preobrati v osnovi detektivsko proceduralko spremeni v vrtiljak akcije in ugank, ki starega detektiva znova osvežijo in približajo novim generacijam. Tudi to, da je bil tako izvirni Watson kot tudi sodobni veteran vojne v Afganistanu.

Luther (BBC)

BBCjevo psihološko dramo, oziroma njenega protagonista, Johna Lutherja, lahko opišem z dvema besedama: sila narave. Neponovljivi Idris Elba (Stringer Bell iz The Wire) je londonski detektiv, ki ga preganjajo demoni, njegove metode pa so največkrat nasilne in nezakonite. Službi je posvečen stoodstotno, kar terja svoj davek – a nekdo mora loviti največje norce londonskega podzemlja, ne? Če so vam všeč temačne angleške serije, si morate serijo nujno ogledati. Sem omenil, da je Idris Elba naravnost fantastičen?

Black Mirror (Channel 4, Netflix)

Charlie Brooker je znan po ostrem očesu in strupeni satiri, a nikoli ni bil tako učinkovit kot v seriji Black Mirror. (Črno zrcalo je aluzija na pametne telefone in tablice, ki služijo kot črno ogledalo, ko jih ugasneš.) V vsaki epizodi nam na britansko hladen in nepozaben način predstavi nov vidik sodobne tehnologije: sla po škandalih, neomejen spomin, lov na talente, nalaganje možganov v robote, vojaerizem, … Loti se tem, ki so ob globljem premisleku neprijetne, obenem pa zabavne, ko jih spremljamo na… črnem zrcalu.

Dexter (Showtime)

Ko je na naše ekrane prišel Dexter, smo se prvič po Sopranovih spraševali, zakaj navijamo za psihopata. Policijski forenzik, ki v prostem času pobija (preverjeno zlobne) ljudi, je sveža ideja, a priznati je treba, da se v zadnjih sezonah vse skupaj malce razvleče. Kot se za vsako lestvico, ki omeni Dexterja spodobi, moram omeniti, da se v zadnjih sezonah stvar malo sfiži in ni tako dobra kot je na začetku. Michael C. Hall čudovito uprizori psihopatskega serijskega morilca in ravno zaradi njega si je vredno ogledati vse sezone.

Borgen (DR1)

Kdo je vedel, da izven ZDA in Velike Britanije še kdo dela odlične serije? Danski Borgen je razbil anglocentristični mit in nam pokazal, da celinska Evropa še obvlada pripovedništvo. Političarka Birgitte Nyborg (Sidse Babett Knudsen) se prebija po lestvi oblasti in obenem poskuša skrbeti za svojo družino. Medtem ko Hiša iz kart prikazuje brutalno ambicioznost politike, Borgen poskuša prikazati tudi človeški obraz oblastnikov, ki jih praviloma ne maramo. A Sidse Babett Knudsen je naravnost fantastična in včasih smo jezni nase, ker nam je nek politik sila všeč, četudi le izmišljen.

Oz (HBO)

Ameriški zaporniški sistem je ogromna industrija in trenutno je zaprtih več kot milijon Američanov. Serija, v kateri srečamo mnogo znanih TV obrazov (J.K. Simmons, Dean Winters, Christopher Meloni, Željko Ivanek, David Zayas, Edie Falco, J.D. Williams, itd.), se osredotoči na brutalni vsakdan v zaporu Oswald, kjer eksperimentirajo z različnimi metodami prevzgajanja najhujših zločincev. Tudi ta serija proti svojemu koncu trpi za limonadavostjo, a do druge polovice zadnje sezone je sila kvalitetna, brutalna in visceralna.

Mindhunter (Netflix)

Oboževalci TV serij so vedno bili fascinirani nad serijskimi morilci (Dexter, Hannibal), a redko nas serija postavi v vlogo policistov, ki te norce lovijo. Mindhunter nas postavi v pozna sedemdeseta, kjer FBI agenta Holden Ford (Jonathan Groff) in Bill Tench (Holt McCallany) opravljata intervjuje s serijskimi morilci (predvsem z Edom Kemperjem). Serijo sta sproducirala David Fincher (nekajkrat tudi režiser) in Charlize Theron, Mindhunter pa je unikatno cinematičen s poudarkom na razvoju svojih likov. Druga sezona doda več konflikta in veliko več serijskih morilcev (vključno s Charlesom Mansonom).

Six Feet Under (HBO)

V moderni družbi je smrt in vse okrog nje velik tabu, a leta 2001 je Alan Ball (American Beauty) pozornost javnosti pred malimi ekrani usmeril prav na smrt. Zgodba se vrti okrog družine Fisher, ki vodi pogrebni zavod, ter okrog glavnih likov, ki se skozi črn humor in nadrealizem dotaknejo resnejših tem kot so medsebojni odnosi, nezvestoba, vera in minljivost. Vsaka epizoda se začne s smrtjo (na sto in en način), ki postavi ozračje celotne epizode. Najbolj vam bo verjetno znan Michael C. Hall, ki je svojo TV igralsko kariero začel prav v tej seriji, preden je leto po zaključku postal Dexter.

Grace and Frankie (Netflix)

Kaj naj stori starejša gospa, ko ugotovi, da je njen dolgoletni soprog gej? Kaj naj stori druga starejša gospa, ko ugotovi, da je tudi njen dolgoletni soprog gej in zaljubljen v prvega gospoda? To je premisa fantastično simpatične serije Grace and Frankie, ki se ponaša z odličnim scenarijem in dialogi ter sanjsko zasedbo: Jane Fonda, Lily Tomlin, Martin Sheen in Sam Waterson. Poleg vsega je tudi dokaz, da je lahko tridesetletnik tiho zaljubljen v skoraj 80-letno Jane Fonda.

Sex Education (Netflix)

Britanska dramedija Sex Education je na Netflix prišla na enajsti dan 2019, pa je že označena za eno najboljših serij leta. Bistra, čudovito napisana in posneta (res se pozna, da so za scenarij in režijo odgovorne predvsem ženske) zgodba o Otisu in Maeve, ki na svoji srednji šoli začneta nuditi terapijo, osredotočeno na spolnost, je osvežujoče iskrena in barvita. Otis je sin terapevtke (neverjetna Gillian Anderson), ki je še vedno devičnik, a vsem na šoli pomaga premostiti težave, povezane s spolnostjo. Zgodba se v osmih epizodah dotakne vseh kotičkov odraščanja in nam ob humorju ponudi še veliko drame in ljubezenskih peripetij. Kdor je videl ogromno TV vsebin, bo na določenih mestih vedel, kaj sledi, a zaradi tega serija ni nič manj vredna pozornosti.


Monty Python’s Flying Circus (BBC)

Vsak komik, ki je vreden dveh grošov, rad prizna, da so njegovi idoli fantje iz ansambla Monty Python. Svet lahko namreč delimo na čas pred njimi in po njih, saj so naredili pravo revolucijo v TV komediji, tako s serijo kot tudi filmi. Nadrealistični skeči, ki so večinoma tako smešni, da mora gledalec na novo določiti svoje meje smeha ter igralci, ki so gotovo iz drugega planeta. Kdor se ima za ljubitelja komedije in si še ni ogledal te serije, se mora nemudoma zapreti v sobo in se izobraziti na dušek.

South Park (Comedy Central)

Animirana serija, ki je po Simpsonih pokazala, da risanke niso le za otroke, je gotovo ena izmed tistih, ki jih nočete gledati s starši ali otroki. Brutalna satira sodobnega sveta se je dotaknila praktično vseh tematik in znanih osebnosti in kljub absurdnim situacijam, v katere so postavljeni osnovnošolci Cartman, Kyle, Stan in Kenny, vsaka epizoda postreže z basenskim naukom, ki ga včasih lahko obelodani le komedija.

Blackadder (BBC)

Kdo Rowana Atkinsona pozna le po vlogi gospoda Fižolčka, gotovo podcenjuje njegove igralske in humoristične sposobnosti. Černi gad je ambiciozen samovšečnež, ki ima več sreče kot pameti, a kljub temu njegovi geni potujejo od srednjega veka do prve svetovne vojne. Tod sta svojo slavo kovala tudi Hugh Laurie in Stephen Fry, serija pa je vredna večkratnih ogledov.

Fawlty Towers (BBC)

John Cleese, obraz Monty Pythona, se je kasneje lotil še solo kariere in posnel fantastično serijo Fawlty Towers, v kateri igra vzkipljivega, nesposobnega in arogantnega lastnika hotela, kjer mu štrene meša priseljeni natakar, zadnjico pa mu rešuje bolj sposobna žena. Pythonovski duh je zelo prisoten, šale pa nepozabne.

Unbreakable Kimmy Schmidt (Netflix)

Nezlomljiva Kimmy je ena redkih sodobnih komedij, ki neprestano vzdržuje mešanico odličnega humorja in trenutkov resnosti. Serijo pišeta Tina Fey in Robert Carlock (oba 30 Rock veterana), komedija pa je polna unikatnih in dodelanih likov: težko se je odločiti, kateri lik je najbolj všečen. Zgodba se vrti okrog Kimmy (Ellie Kemper), ki jo po 15 letih FBI reši iz bunkerja, v katerega jo je s še tremi ženskami zaprl vodja kulta (Jon Hamm). Kimmy se preseli v New York, kjer si pri prikupno militantni hipijevki najame stanovanje in dobi sostanovalca Titusa (Titus Burgess), čudovito vpadljivega geja in Broadway zvezdo v nastajanju. Titus Kimmy predstavi sodobni svet, ona pa njega navdihuje z neuničljivo voljo do življenja in pozitivnosti. Resno ena najboljših TV komedij tega desetletja.

Santa Clarita Diet (Netflix)

V idiličnem predmestju Sante Clarite se dogaja nekaj temačnega: Sheila (Drew Barrymore) po krajši neprijetnosti v obliki smrti postane nesmrtna, polna energije in lačna človeškega mesa. Soprog Joel (Timothy Olyphant) in hči Abby (Liv Hewson) poskušata ohraniti red in relativno normalno življenje, medtem ko se trudita, da Sheila ne bi prišla v roke policije, neonacistov ali starodavnega anti-zombi reda Srbskih vitezov. V treh sezonah se najbolj grozljive stvari zgodijo na najbolj zabaven način. Od filma Zombieland ni še nobena zombi komedija zagotavljala tako konstantne zabave in bistrega humorja.

GLOW (Netflix)

GLOW (Gorgeous Ladies of Wrestling) ima še nevideno premiso (serija o seriji, v kateri ženske izvajajo wrestling) in je ena najbolj pristnih, iskrenih, prisrčnih, barvitih in lepo narejenih serij v zadnjem času. Vsaka polurna epizoda je polna izjemnih igralk (Alison Brie in Betty Gilpin sta glavni zvezdi), pravega razmerja drame in komedije, atraktivnih kaskaderskih podvigov in kostumov. Naj svojo navdušenost nad serijo opišem še nekako drugače: gre za unikatno nadaljevanko, ki ni samo nostalgična po osemdesetih letih in sprejih za lase, ampak je polna humorja in topline, ter seveda odlične glasbe iz omenjenega desetletja. Kar hočem povedati, je: poglejte si GLOW.

Archer (FX)

Pozabite na Jamesa Bonda, Jasona Bournea in Varysa; najboljši izmišljeni vohun v zgodovini je Sterling Archer. Šifra: Grofica. Archer je najbolj inteligentna TV komedija, ki je sposobna med straniščni humor vtakniti šale z referencami na obskurne pisatelje in popkulturo nasploh. Archer je tajni agent (ki vsem pove, da je tajni agent…) obveščevalne agencije ISIS (serija se je začela preden so ime ukradli morilski psihopati v Iraku), ki ji poveljuje njegova mati. Majhna agencija je kot disfunkcionalna družina, polna vase zagledanih sociopatov. In kdor bo serijo gledal več sezon, bo gotovo cenil šale, ki se večkrat pojavijo.

Key and Peele (Comedy Central)

Skeč komedija ni najbolj preprosta, a ameriška komika Keegan-Michael Key in Jordan Peele sta v tem tako dobra, da je vse videti tako preprosto. Njuni skeči so nadrealistični in tako dobro posneti, da bi lahko bili samostojni hollywoodski filmi. Naštevanje skečev bi bilo nerodovitno početje, zato si jih oglejte kar na spletu. Tudi njuni idoli so Monty Python.

Brooklyn 99 (Fox, NBC)

Ameriški sitcom je bil svoje čase edini vir TV humorja, a v zadnjih letih je ogrožena vrsta. Brooklyn 99 se ga je namenil rešiti. Andy Samberg (SNL) igra odličnega, a neodraslega detektiva v Brooklynu, katerega okraj dobi novega šefa (neverjetni Andre Braugher), ki pa je že komično resnoben. Dinamika med njima je prikupna, lepota serije pa je v tem, da se ravno dovolj resno jemlje, da ne izpade trapasta. Pri redko kateri seriji sem se toliko nasmejal. Po peti sezoni je jasno, da je Brooklyn Nine Nine nekaj najboljšega, kar je v zadnjem času prišlo iz Amerike.

It’s Always Sunny in Philadelphia (FX)

Pomislite na sociopata med svojimi znanci. Pomnožite njegovo brezsramnost s 100 in ga štirikrat klonirajte. Dobili boste filadelfijsko druščino, ki se loti vsake kontroverzne teme, užali pol sveta in vsakič znova dokaže, kakšen naj človek ne bi bil. Svoji zlonamernosti primerno jim vsakič spodleti, situacije, v katere zabredejo, pa so vedno zmešano čudovite. Neuničljiva peterica (Rob McElhenney, Glenn Howerton, Charlie Day, Kaitlin Olson, in Danny DeVito) že trinajst sezon sejejo kaos po mestu in ni videti, da bi jim zmanjkalo štrene.

BoJack Horseman (Netflix)

Bojack Horseman je odbita animirana serija, ki se dogaja v svetu, kjer v harmoniji živijo ljudje in govoreče živali. BoJack je igralec, ki je bil zvezdnik v devetdesetih, zdaj pa ga tare želja po stari slavi, depresija in ljubezen. Poleg čudovite satire moderne družbe in Hollywooda, je vsaka epizoda polna manj očitnega humorja in izjav, vrednih premisleka. Če potrebujete še malo prepričevanja, preberite 6 razlogov za ogled. Poleg Willa Arnetta, ki je posodil glas BoJacku, v seriji nasoptajo Aaron Paul, Alison Brie, Amy Sedaris, Paul F. Tompkins, Patton Oswalt, J.K. Simmons, Stanley Tucci, in nešteto znanih gostov.

Little Britain (BBC)

Dvojec David Walliams in Matt Lucas sta ustvarila nagnusno dobro serijo skečev, v katerih nastopa vrsta neverjetno absurdnih likov: tipična britanska najstnica; “edini gej v vasi”, ki hoče, da bi ga vsi zatirali; uradnica brez duše in možganov; transvestit, ki vse prepričuje, da je dama; zavaljena voditeljica kluba za hujšanje; … Lahko rečem, da politična korektnost ni vrlina te oddaje in ravno to jo postavlja nad mnoge druge komedije.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

28 Comments

Leave a Reply to ratm Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.