• Otok Hart: množično grobišče, 15 km od Manhattna

    New York je verjetno najbolj raznoliko mesto na planetu in za radovedne ljubitelje mesta vreča presenečenj brez dna. Med drugim se v mestu skriva pokopališče, ki je polno množičnih grobov, obisk otoka, na katerem se nahaja, pa je praktično nemogoč. Otok Hart, ki leži dobrih 14 kilometrov zahodno od Manhattna, meri le malce več kot 0,4 kvadratnega kilometra, a v njegovi prsti je bilo od leta 1869 pokopanih več kot 800 tisoč trupel. Med drugim tam počiva Bobby Driscoll, mladenič, ki je leta 1953 posodil glas Petru Panu in prvi otrok, ki je umrl zaradi Aidsa. Na otoku obratuje zadnje pokopališče za tiste brez družin ali tiste, ki si pogreba…

  • Črni trg: Tisoč milijard razlogov, zakaj se zločin izplača

    Od malih nog naprej nas učijo, da se zločin ne izplača. To je seveda lepa misel in dobra popotnica za otroke, a iskren pogled na svet kaže, da se zločin dejansko izplača. Kako močno? Letošnje poročilo (za leto 2016) organizacije GFI je obenem zaskrbljujoče in zanimivo branje. Za kriminalne družbe po vsem svetu nekje med 1,6 tisoč milijard in 2,2 tisoč milijard dolarjev (2016). Kar pomeni, da je bolj kot kriminal dobičkonosna le hrana in storitve (5,3 tisoč milijard dolarjev v letu 2016). Alkoholna industrija je hitro za zločinci (1,1 tisoč milijard), skupaj z nafto (tisoč milijard) in farmacijo (950 milijard). Globalni kriminal lahko razdelimo na enajst kategorij: preprodaja mamil,…

  • Najboljši filmi 2016

    Tradicija iz leta 2014 veleva, da se vsako leto pogleda, kaj nam prinaša prihodnost filmske produkcije. Ko se leto obrne, se seznam spremeni v pregled tistih, ki so se res izkazali za dobre. Prejšnje sezname si lahko preberete tu: 2014, 2015. Hacksaw Ridge (26. januar) O Melu Gibsonu imam mnenje, ki ni za javnost, ampak ko se loti režije, je dober. V zgodbi o krvavi bitki za Okinavo sledimo Desmondu Dossu (Andrew Garfield), ki je rešil 75 tovarišev ne da bi sprožil en sam strel. Film je čudovito posnet in vsaka minuta je polna napetosti – celo tam, kjer se nam zdi, da gledamo klišeje. Akcija je enako epska kot…

  • Kako postaneš astronavt?

    Skoraj vsak otrok, ki ga vprašaš, kaj bi rad bil, ko bo velik, odgovori, da bi rad bil astronavt. Kar ni čudno, saj je to najbolj ekskluziven poklic na svetu (če ne štejemo papeža), ki ti omogoča letenje z raketami in ogled Zemlje od zgoraj. Slednje je še bolj ekskluzivno doživetje kot papeževanje. A kako težko je postati astronavt? Kdo je lahko astronavt, kaj počne in kako sploh to postaneš? Mnogi ob omembi astronavta pomislijo na frajerje iz Nase, a ker moraš za delo pri Nasi biti ameriški državljan, je to za večino nas to nedosegljiv cilj. A na srečo ima Evropa svojo vesoljsko agencijo: ESA. Kdo je lahko astronavt?…

  • Konec sveta in poslednji video na CNN

    Ko je Ted Turner na prvi junijski dan leta 1980 zagnal prvi TV program z novicami ves dan, petek in svetek, je dejal, da se Cable News Network z malih zaslonov ne bo poslovil do konca sveta. Na sporedu bomo in o koncu sveta bomo poročali v živo. Konec sveta bo naš zadnji dogodek. Državno himno bomo predvajali le enkrat in sicer na prvi junij, ko pa pride zadnji dan sveta, bomo zaigrali K tebi želim, Gospod. Nato bo ugasnil tudi CNN. Tako je obljubil medijski mogotec pred slabimi 35 leti. Ljudje so mislili, da se šali, a pred dnevi je spletni portal v arhivu CNN odkril še ne videni posnetek,…

  • Stare fotografije Ljubljane in njihove zgodbe II

    Ker je bil seznam več kot 60 zgodovinskih slik Ljubljane izjemno priljubljen, sem zavihal rokave in poiskal novo serijo prizorov iz ljubljanske preteklosti. Tudi pri teh fotografijah sem poskusil najti čim več ozadja in zgodb. Ker se nekateri kraji kljub novim fotografijam ponavljajo, sem opise takšnih znamenitosti pobral iz prvega članka. 1867 – Čevljarski most 1873 – Kazina, Kongresni trg Na severni strani Kongresnega trga stoji neoklasicistična hiša s številko 1. Pravijo ji Kazina, ki pomeni prostor za druženje, zabavo in ples. Ljubljana je prvo Kazino dobila leta 1775 v deželnem dvorcu na Novem trgu ov Gosposki ulici. Ker se je skozi čas višji sloj večal in so “za izobražene…

  • 26 zgodovinskih fotografij: pristanek na Luni pred 45 leti

    Pred natanko 45 leti, 16. julija 1969, so trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin, pristali na Luni. Ta dogodek je eden najpomembnejših človekovih dosežkov v vsej zgodovini, saj je človeška noga prvič stopila na zunajzemeljska tla. Najmogočnejša in najmočnejša raketa v zgodovini, Saturn V, je malce čez pol dve popoldne trojico ponesla v neznano z izstrelišča na Floridi. Štiri dni kasneje so pristali na Zemljinem satelitu, osem dni po izstrelitvi pa so srečno pristali v Tihem oceanu. Spodaj je zbranih 26 Nasinih fotografij neizmerne zgodovinske vrednosti. Vir: The Atlantic | NASA

  • Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Kaj je srečnost?

    Kaj je srečnost? Enako zapleteno vprašanje kot “Kaj je ljubezen?” Najprej moramo ločiti med srečnostjo in srečo. Sreča je usoda, naključje ali Fortuna. Srečo imate, če se za las izognete klavirju, ki pade z nebotičnika. Srečo imate, če zadenete na loteriji. Srečnost, po drugi strani, pa je dobrobit, stanje, ki so mu stari Grki rekli eudaimonia. Phillip Seymour Hoffman v videu zgoraj govori o srečnosti, ki se je je sam prenajedel. “Uživanje ni srečnost,” nas opozori in doda, da je vsak užitek pripeljal do skrajnosti, se ga prenasitil in ga tako uničil. Srečnost je biti tukaj in zdaj ter odsotnost tistega zoprnega občutka minljivosti in obžalovanj, je dejal letos preminuli…

  • Davki: Kam gre vaš denar?

    Država denar za financiranje javnih storitev dobi preko davkov, prispevkov, trošarin, taks, donacij, itd. Tako država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti, javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, vojsko in druge javne storitve. Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje 296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov. Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro milijardo evrov.